Evropska prvenstva v atletiki potekajo vsaka štiri leta. So nekoliko v senci svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Slovenci so zbrali že sedem odličij.
Britta Bilač je leta 1994 v Helsinkih postala evropska prvakinja.
Za največja uspeha sta z zlatima medaljama poskrbeli Britta Bilač (2,00 m), ki je leta 1994 v Helsinkih zmagala v skoku v višino in Jolanda Čeplak, ki je v Münchnu leta 2002 slavila na 800 m (1:57,65). Prvo slovensko medaljo na prvenstvih stare celine je leta 1958 v teku na 110 m z ovirami osvojil Stanko Lorger. S časom 14,01 je bil srebrn. 40 let kasneje si je Brigita Bukovec v Budimpešti pritekla srebro na 100 m z ovirami (12,65). Za 9 stotink sekunde jo je ugnala Bolgarka Svetla Dimitrova.
Bron si je leta 1974 v Rimu primetala Nataša Urbančič. Njeno kopje je poletelo 61,66 m, kar je bilo dovolj za bronasto odličje. Borut Bilač je na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1990 v skoku v daljino zasedel 3. mesto (8,09 m). Zmagal je Nemec Dietmar Haaf (8,25 m), drugi pa je bil Španec Angel Hernandez (8,15 m). Zadnji bron je prietel Matic Osovnikar na 100 metrov v Göteborgu 8. avgusta 2006.
Leta 1978 je bilo prvenstvo v Pragi. Junak je bil italijanski šprinter Pietro Mennea, ki je zmagal na 100 m in 200 m. Zlato medaljo za Jugoslavijo je v troskoku osvojil Miloš Srejović (16,94 m). Največ medalj so domov odnesli atleti Sovjetske zveze (12 zlatih, 11 srebrnih in 12 bronastih), Nemška demokratična republika je bila 12-krat zlata.
Šprinterji NDR-a so bili v popolni prevladi tudi leta 1982 v Atenah. Na 100 m je zmagal Frank Emmelmann (10,21), pri ženskah pa Marlies Göhr (11,01). Skupaj so vzhodni Nemci osvojili kar 29 medalj.
Izjemen boj v metu kladiva
V Stuttgart leta 1986 je blestela Heike Drechsler, ki je slavila na 200 metrov z izjemnim časom 21,71, kar je še aktualen evropski rekord. Zmagala je tudi v skoku v daljino (7,27 m). Šprint na 100 m je dobil Britanec Linford Christie (10,15). V deseteroboju je Daley Thompson (8.811 točk) po napetem boju šele v zadnjih disciplinah strl odprl Jürgna Hingsna (8.730). Gledalci na Gottlieb Deimler stadionu so videli najboljši met kladiva v zgodovini. Za zlato sta se borila Sovjeta Jurij Sedih in Sergej Litvinov. Slednji je naprej vrgel svetovni rekord (85,74), potem pa mu je Sedih odnesel zlato z meter daljšim metom. Ta rekord je še vedno veljaven.
Arronova rekordno v Budimpešti
V Helsinkih leta 1994 je bil Christie še tretjič zapored zlat na 100 m (10,14), Rusinja Irina Privalova pa je slavila na 100 (11,02) in 200 m (22,32). V Budimpešti leta 1998 je na 100 m z evropskim rekordom zmagala Francozinja Christine Arron (10,73). Britanci so obdržali primat na 100 m. Zmagal je Darren Campbell (10,04) pred Dwainom Chambersom (10,10).
Osovnikar bronast na Švedskem
Matic Osovnikar je bil v Göteborgu v sijajni formi. Foto: EPA
V Göteborgu leta 2006 je bil veliki slovenski junak Matic Osovnikar, ki je na 100 metrov osvojil bronasto medaljo. Škofjeločan je uspeh kariere dosegel z novim državnim rekordom 10,14. Prejšnjo lastno najboljšo znamko je izboljšal za stotinko. Osovnikar je odlično štartal, nato pa na koncu odbil tudi napad Francoza Ronalda Pognona. Zlato je pripadlo Portugalcu Obikweleju (9,99), srebro pa Rusu Andreju Jepešinu (10,10).
