Spomini akterjev

Srečko Katanec in Saša JerkovićSrečko Katanec, selektor 1998-2002 (nekaj trenutkov po zlatem remiju v Kijevu, video od 2:53 naprej):
Igralcem kapa dol, igrali so tako, kot je treba, vsaka čast. Naredili smo takšno delo, da je dejanjsko fenomenalno ... Ampak v športu obstaja nekaj, ker na pokvarjen način ne gre. Če bi šli Ukrajinci naprej, bi bila to ena največja svinjarija, ki bi lahko obstajala. Ampak, Bog je, Bog vidi in jaz sem bil trdno prepričan, da ga bomo dali in smo ga dali.

Srečko Katanec, selektor 1998-2002 (o začetku in koncu svojega mandata):
Po tistih kvalifikacijah z eno točko je bilo za selektorja enostavno prevzeti reprezentanco, ker slabše ne more biti. Imeli smo veliko kakovostnih igralcev, bili smo 'tim' do konca, ne glede na to, kaj se je zgodilo na SP-ju 2002. Zame je bila tekma proti Španiji vrhunska. Izgubili smo sicer 3:1, a če bi bilo pošteno, bi bilo 2:2, če se spomnimo dveh priložnosti pri 2:1 deset minut pred koncem pri izidu 2:1. Na tisto prvenstvo gledam pozitivno.

Zdenko VerdenikZdenko Verdenik, selektor 1994-1997 (o spominih na gostovanje v Mehiki):
Slovenska nogometna reprezentanca je decembra 1995 gostovala v Mehiki in po predhodnjem dogovoru odigrala dve tekmi in sicer z reprezentanco U-21 in U-23. Obe tekmi smo izgubili in sicer z rezultatom 3:1 in 3:0. Igrali smo v Mexico Cityju, torej na nadmorski višini preko 2400 m. Da je za igranje na takšni nadmorski višini potrebno biti pripravljen, je bilo opazno takoj od začetka tekme, saj so naši igralci težko dihali in imeli velike probleme ob hitrejšem tempu igre ter zamujali v dvobojih. Ni nam bilo povsem jasno ali smo resnično tako slabi in ali gre vse skupaj pripisati visoki nadmorski višini. Po dveh porazih smo dobili ponudbo, da odigramo uradno prijateljsko tekmo z A-reprezentanco Mehike v obmorskem obmejnem mestu z ZDA Hermosilio na nadmorski višini 0 m. Na presenečenje mehiških gostiteljev smo tekmo gladko dobili z rezultatom 2:1. Strelca sta bila Ermin Šiljak in Aleš Čeh. Selektor mehiške reprezentance je bil takrat Boro Milutinović. Mehiška reprezentanca je takrat na Lestvici Fife zavzemala 10 mesto.

Aleš ČehAleš Čeh, kapetan reprezentance na SP-ju 2002 (povzeto iz spletnega klepeta):
Igrati na svetovnem prvenstvu so bile vedno moje sanje, ko sem bil še otrok in si nisem znal predstavljati, da se to lahko zgodi tudi meni. Na srečo so se moje sanje uresničile. Odigral sem veliko pomembnih tekem. Če bi moral eno izpostaviti, je to tekma v Kijevu, kjer smo se prvič uvrstili na veliko tekmovanje in tekma v Beogradu, kjer smo si z neodločenim izidom proti Jugoslaviji praktično zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu. Kot kapetan moštva sem se zelo dobro razumel z vsemi člani reprezentance. Če bi moral izpostaviti, so to Sašo Udovič, Željko Milinovič in Džoni Novak. Z vsemi fanti iz moje generacije imam še vedno stike in sem vesel, ko se slišimo oziroma, ko odigramo še kakšno tekmo.

Brane OblakBrane Oblak, selektor 2004-2006 (pred tekmo z Italijo v Celju):
Z Italijani se da igrati, da se jim zabiti gol in da se jih premagati.
Napoved Braneta Oblaka pred tekmo v Celju, ki so jo njegovi varovanci tudi res dobili po golu Boštjana Cesarja.

Brane Oblak, selektor 2004-2006 (o pritiskih):
Pritisk je strašen. Saj ne veš, kako bi reagiral na zadevo. Hočeš biti miren, pa ne moreš biti, kajti veš, kaj te čaka. Samo čakalo se je, da bi izgubili. Kek nas je kritiziral na televiziji, kako igramo, da moramo po krilu igrati, po bokih, ne vem kaj vse ... Danes, dobro, saj ste ga videli. Zdaj se je začelo malo bolje igrati, prej pa tisto ni bilo mogoče gledati.