Blaž Trupej, nekoč najboljši slovenski teniški igralec, ki je nastopil tudi na olimpijskih igrah, pravi, da je treniranje vrhunskega igralca služba, ki vzame 24 ur na dan. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Blaž Trupej, nekoč najboljši slovenski teniški igralec, ki je nastopil tudi na olimpijskih igrah, pravi, da je treniranje vrhunskega igralca služba, ki vzame 24 ur na dan. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Blaž Kavčič
V sezoni 2011 je Blaž Kavčič na 12 turnirjih serije ATP Tour zaigral v glavnem delu in se trikrat uvrstil v četrtfinale, kjer je vsakič izgubil proti igralcu iz najboljše svetovne deseterice. Foto: EPA
Blaž Trupej in Blaž Kavčič
Kavčiča je ob koncu lanske sezone pestila poškodba noge. Rehabilitacija je trajala dva mesece in treningi so bili v tem času precej monotoni. S trenerjem sta zlasti odpravljala tehnične pomanjkljivosti. Decembra, ko je bila noga že zdrava, sta poskušala te tehnične spremembe spraviti v igro. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Blaž Kavčič
Blaž je v preteklosti preveč obremenjeval svoje telo. Zdaj se je odločil, da bo treniral samo enkrat na dan, po tri ure in pol. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Kavčič optimistično pričakuje sezono

Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Kavčič je julija prekinil sodelovanje s trenerjem Adrianom Voineo. Z Romunom je bil sicer zelo zadovoljen, vendar potrebuje nekoga, ki bo nenehno z njim. Blaž Trupej je sprejel ta izziv, kako je svojega varovanca pripravil na sezono, pa bo jasno že v prvih dneh novega leta. 2. januarja čaka Kavčiča turnir v Čenaju, teden pozneje v Sydneyju.


Kaj pomeni trenirati igralca, ki želi med 50 na svetu. Koliko časa to vzame?
Dejstvo je, da treniranje tako vrhunskega igralca na takšni ravni ne omogoča nobenega polovičarstva. To je v bistvu služba 24 ur na dan. Poslu moraš biti maksimalno predan. Nenehno je treba razmišljati, iskati novitete. Na uro ne smeš gledati, čeprav določene stvari trpijo. Pač, za to sem se odločil in v tem poslu uživam.

Lahko od tujih strokovnjakov posnemate metode treniranja, načine učenje, ali je vsak igralec zgodba zase?
Kopiranja je pravzaprav zelo malo. Obstajajo neki osnovni principi in določene modifikacije. Vemo, kakšen je recept za peko potice, pa bo deset gospodinj speklo deset različnih potic. Gre za finese. Lotili smo se določenih novitet. Spremenili smo način treniranja, imamo pa še določene stvari v mislih, ki bi jih radi preizkusili, vendar tu obstaja problem infrastrukture, dvorane.

Kakšne razmere za trening ima Blaž v primerjavi z najboljšimi na svetu?
Kar se tiče infrastrukture, verjamem, da so tisti najboljši svet zase. Ampak vseeno lahko trdim, da ima Blaž ta trenutek na vseh področjih dobre razmere. Letos smo z dr. Miličem priključili še del zdravniške službe. Imamo tudi dostop do določenih informacij. Kar nam manjka, je gotovo fizioterapevt, ki bi potoval z nami, problem pa je tudi majhno število kakovostnih igralcev pri nas, čeprav je res, da nikoli v Sloveniji nismo imeli toliko vrhunskih igralcev, saj sta tu še Gregor Žemlja in Aljaž Bedene, ki pa del pripravljalnega obdobja trenirata v tujini. Blaž je edini, ki je vso pripravljalno obdobje naredil v Sloveniji.

Ali zelo pogreša sparing partnerja, ki bi bil močnejši od njega?
Gotovo bi bilo to dobrodošlo. To bi bil kazalnik, ki bi povedal, kje je v tem trenutku. Je pa tako: eni igrajo bolje na tekmah, drugi na treningih, in ta primerjava je lahko precej zavajajoča. Pomembno je, kako se igralec počuti na igrišču, kakšen je občutek, in to je tista povratna informacija, ki jo potrebuje vsak trener.

Kakšen je vajin odnos na treningih? Demokratičen, avtokratstki ...?
Kakor kdaj. So določena obdobja, ko ne dopuščam neke demokracije, so pa tudi trenutki, ko se usklajujeva, razpravljava. Blaž je glede tega zelo zahteven. Je neke vrste perfekcionist, nikoli ni zadovoljen. Oba sva zelo velika delavca, ni nama težko delati še dodatno uro. Oba imava iste cilje, in če imata športnik in trener isti cilj, čas ni težava.

Ali Blaža kdaj naprošajo, naj vendar že zapusti dvorano, saj je čas za trening že zdavnaj potekel?
Tudi to se zgodi. To, kar je že dosegel, je dosegel zato, ker je velik delavec. Treba je bolj paziti, da se ne preobremeni, kot pa to, da bi premalo treniral.

Kaj menite na njegov ritual po izgubljeni točki, ko mora na svoji čepici potipati tri šive, da doseže notranjo mirnost?
Saj imajo vsi rituale, le da se razlikujejo v nekaterih malenkostih. Brez tega v vrhunskem tenisu več ne gre. Psihološka priprava je zelo pomembna, stres mora znati premagati, mora se čim prej posloviti od pretekle točke, pa če jo je dobil ali izgubil. Določenim stvarem ne sme dajate velikega pomena.

Je pred novo sezono izboljšal svoj servis?
Mislim, da se je vedno preveč potenciralo, da ima slab servis. Meni se nikoli ni zdelo, da je njegov servis slab. Veliko točk je naredil s prvim servisom, Dejstvo pa je, da se je pogosto servis porušil v ključnih trenutkih. Saj ni skrivnost - naredila sva določene tehnične spremembe, da je videti bolj tekoč, naraven. Ko je bil poškodovan, je to lahko delal in na treningih in zdaj deluje servis zelo v redu. Ne vidim razloga, da ne bi bilo tako tudi na tekmah.

Katere cilje ste si postavili z Blažem?
Sem zagovornik etapnih ciljev, a na dolgi rok so cilji gotovo izboljšati doslej najboljšo uvrstitev na lestvici ATP, se na grand slamih prebiti tudi čez tretji krog in izboljšati končno uvrstitev na lestvici. Blaž ima gotovo potencial, da doseže najboljšo petdeseterico.

Kdo bo v novi teniški sezoni krojil vrh?
Napovedi so nehvaležne. V preteklosti sem bil Nadalov navijač in to ostajam. No, tudi Federer mi je bil nekako pri srcu. Mislim, da bodo štirje mušketirji, torej Nadal, Federer, Đoković in Murray, tako kot zadnja leta tudi v naslednjem krojili svetovni vrh.

Kavčič optimistično pričakuje sezono