Politično razpravo o tem so začeli na prvem srečanju v Trstu prejšnji mesec. Zagreb sicer ves čas zatrjuje, da bo udejanjil odločitev sabora o razglasitvi ekološko-ribolovnega območja.

Udeleženci slovensko-hrvaško-italijanskega sestanka o širitvi jurisdikcije na Jadranu so obravnavali nekatere konkretne predloge za dosego skupnih rešitev po hrvaški razglasitvi ekološko-ribolovnega območja, vendar soglasja o rešitvi spora niso dosegli.

Kot je po srečanju povedal državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Logar, bo prihodnje srečanje s kolegoma iz Italije in Hrvaške Robertom Antonionejem in Hidom Biščevićem predvidoma čez 14 dni v Pulju.

Slovenija za skupno rešitev
S slovenskega zunanjega ministrstva so po pogovorih v Trstu, za katere so se dogovorili januarja premierji treh držav, sporočili, da želijo doseči skupno rešitev za vsa dvo- in tristranska odprta vprašanja, povezana z Jadranom. Slovenijo zanima predvsem vprašanje prejudiciranja meje na morju v primeru hrvaškega uresničevanja ERC-ja, zato je uradna Ljubljana še pred lansko razglasitvijo tega območja večkrat opozarjala Zagreb, odnosi med državama pa so se zaostrili.
Premier Anton Rop je sicer nedavno za Radio Slovenija dejal, da je še težko predvideti, ali bo rešitev na koncu sprejeta in ali je mogoča ali ne. Bistvo ideje pa je, "da bi odprto morje v tistem delu, kjer naj bi bil ERC, upravljale vse tri države skupaj, tako da bi vsi imeli dostop do odprtega morja tudi še naprej".

Hrvaška lani zaostrila odnose
Hrvaška odločitev o razglasitvi ERC-ja kljub nasprotovanju Slovenije zaradi možnosti prejudiciranja meje na morju je lani zaostrila odnose med Ljubljano in Zagrebom. Hrvaško kmetijsko ministrstvo je namreč avgusta lani sporočilo, da bo Hrvaška jeseni razglasila izključno ekonomsko območje (EEZ), zato je Ljubljana zahtevala uradno pojasnilo. Takratni hrvaški zunanji minister Tonino Picula je nato dejal, da Slovenija nima stika z odprtim morjem, zato je MZZ na posvetovanje v Ljubljano poklicalo veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša, zunanji minister Dimitrij Rupel pa je postavil pod vprašaj slovensko podporo hrvaškemu približevanju EU-ju in Natu. Kljub nasprotovanju Ljubljane in Rima ter pozivom Bruslja je sabor 3. oktobra lani sprejel odločitev o razglasitvi ERC-ja čez eno leto.