MMC RTV Slovenija

Po vzoru nogometnega Pokala državnih prvakov (1955) se je Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) leta 1958 odločila, da tudi v košarki ustanovi podobno tekmovanje.

V prvi sezoni je tekmovalo 22 moštev, po 39 tekmah pa se je naslova veselila ekipa iz tedanje Sovjetske zveze, zdaj Latvije, Riga. Med sodelujočimi v krstni sezoni so bili tudi Olimpija Ljubljana, Maccabi Tel Aviv in Real Madrid, moštva, ki so v nadaljnjih desetletjih v evropski košarki pustila viden pečat. Na drugi strani pa so tekmovali tudi takšni eksoti kot Bejrut iz Libanona ali Alep iz Sirije. Latvijci so uspeh ponovili tudi v naslednjih dveh sezonah (1959, 1960), predvsem po zaslugi orjaškega centra Janisa Kruminša (218 cm) in trenerja Aleksandra Gomelskega.

Legendarni Rade Korać dosegel 99 točk
Začetno prevlado sovjetskih moštev sta nadaljevala vojaški CSKA iz Moskve (1961, 1963) in Tbilisi iz Gruzije (1962), leta 1964 pa je svoj prvi naslov osvojil madridski Real, ki je do leta 1970 še trikrat ponovil uspeh. Poleg omenjenih treh moštev je v 60-ih prvak postal še italijanski Milano (1966). V tem obdobje je navduševal legendarni srbski košarkar Radivoje Korać, ki je leta 1965 na tekmi Beograda proti švedskemu Alviku (155:57) dosegel neverjetnih 99 točk in le za točko zaostal za legendarnim NBA zvezdnikom Wiltom Chamberlainom. Korać je nato tragično preminul leta 1969 v prometni nesreči blizu Sarajeva, star komaj 31 let.

Deset zaporednih finalnih nastopov Vareseja
Leta 1970 je svoj zmagoviti pohod začel italijanski Ignis iz Vareseja, katerega serija je praktično neponovljiva. Varese je do leta 1979 igral v desetih zaporednih finalih in kar petkrat zmagal. Prvo ime sijajnega moštva, ki ga je "ustvaril" legendarni srbski trener Aca Nikolić, je bil Dino Meneghin, udeleženec vseh desetih final. Poleg Vareseja so prvaki postali še dvakrat Real Madrid, CSKA, Maccabi in sarajevska Bosna, ki je leta 1979 pod vodstvom Bogdana Tanjevića nekoliko presenetljivo s 96:93 ugnala Varese. V finalu v Grenoblu sta blestela Žarko Varajić (45 točk) in Mirza Delibašić (30 točk).

Osemdeseta navrgla veliko sijajnih košarkarjev
Če je bilo obdobje do leta 1980 v znamenju posameznih velikih klubov (CSKA, Real Madrid, Varese), je naslednje desetletje navrglo kopico sijajnih igralcev. Med najbolj znanimi so bili Mickey Berkowitz, Kevin Magee (Maccabi), Dražen Petrović (Cibona), Arvydas Sabonis, Šarunas Marčulionis (Žalgiris), Bob McAdoo, Mike D'Antoni (Philips Milano), Juan San Epifanio (Bracelona), Toni Kukoč, Dino Radja, Duško Ivanović (Jugoplastika) ...

Petrović popeljal Cibono do dveh naslovov
Eden najuspešnejših klubov iz konca 70-ih in začetka 80-ih let je bil Maccabi iz Tel Aviva, ki je leta 1977 prvič osvojil evropsko krono, uspeh pa nato ponovil še leta 1981. Poleg tega je v 80-ih igral še v treh finalih, a vedno ostal praznih rok. V sezonah 1982 in 1983 je dvakrat zapored slavil italijanski Cantu, leta 1984 pa prvič in edinkrat Roma. Naslednji dve sezoni sta bili rezervirani za genialnega Dražena Petrovića, ki je zagrebško Cibono popeljal do dveh naslovov. Cibosi so v Atenah najprej ugnali madriski Real (87:78; Petrović 36 točk), nato pa leto pozneje v Budimpešti še Žalgiris (84:82) s slavnimi Sabonisom, Kurtinaitisom, Homičiusom, Jovaišo in Krapikasom. Jugoplastika rušila vse pred sabo
Leta 1988 je FIBA prvič uvedla zaključni turnir najboljše četverice (FF), na katerem je Milano ugnal Maccabi. Konec 80-ih in začetek 90-ih je bil v znamenju splitske Jugoplastike, ki je krono osvojila kar trikrat zapored (1989, 1990, 1991). Moštvo, v katerem so igrali Toni Kukoć, Dino Radja, Velimir Perasović, Duško Ivanović, Zoran Savić, Zoran Sretenović, Goran Sobin, Žan Tabak je pod vodstvom Božidarja Maljkovića rušilo vse pred seboj in je edino po Rigi na samem začetku tekmovanja, ki je slavilo trikrat zapored. Olimpija leta 1997 na zaključnem turnirju
Po letu 1991 se je konkurenca izjemno zaostrila. Do leta 2000 je le grški Panathinaikos slavil dvakrat (1996, 2000). Preostale lovorike so šle v roke Partizana, Limogesa z Juretom Zdovcem, Joventuta, Real Madrida, Olympiakosa, Kinderja (Rašo Nesterovič) in Žalgirisa. Leta 1997 je svoj največji uspeh dosegla ljubljanska Union Olimpija, ki se je uvrstila na zaključni turnir v Rimu, kjer je po porazu z Olympiakosom in zmagi nad Asvelom osvojila 3. mesto.

Spor s Fibo in nastanek Evrolige
Poleti 2000 je spor med združenjem evropskih košarkarskih zvez (Uleb) in Fibo v zvezi s televizijskimi pravicami doživel vrhunec. 24 klubov, med njimi tudi Olimpija, se je odcepilo in ustanovilo Evroligo, 20 klubov pod vodstvom Fibe pa je tekmovalo v Suproligi. V sezoni 2000/2001 sta bila tako prvaka bolonjski Kinder (Evroliga) in Maccabi iz Tel Aviva (Suproliga). S Kinderjem se je naslova veselil tudi Matjaž Smodiš. Dolenjec je moral sezono kasneje, ko je Evroliga postala edino tekmovanje najelitnejših evropskih klubov, v finalu priznati premoč Panathinaikosu (83:89), čeprav je bil s 23 točkami drugi strelec finala za Emanuelom Ginobilijem. Z zmago Panathinaikosa se je v zgodovino vpisal tudi Srb Željko Obradović, ki je postal edini trener, ki je petkrat osvojil evropsko klubsko krono.

V sezoni 2003 je do svojega prvega naslova prišel katalonski športni gigant Barcelona. V domači Blaugarni je blestel Dejan Bodiroga. Barca je najprej v zadnjem krogu drugega dela prišla do tesne zmage nad Union Olimpijo. V polfinalu je premagala CSKA, v finalu pa še italijanski Benetton.

Leta 2004 je na domačem igrišču slavil Maccabi. V finalu so Izraelci odpravili Skipper kar s 118:74. Leta 2005 je CSKA celo sezono igral sijajno in doživel le en poraz (proti Barceloni) v 20 tekmah prvega in drugega dela Evrolige. Toda na Final fouru v domači dvorani so Moskovčani v polfinalu klonili proti Tau Ceramici. Maccabi je v drugem polffinalu premagal Panathinaikos in v finalu še Tau Ceramico.

Spodrsljaj so Moskovčani popravili leta 2006, ko so v Pragi v finalu s 73:69 ugnali branilca naslova Maccabi. Pomemben delež je z 12 točkami in 8 skoki prispeval tudi Matjaž Smodiš. Naslednje leto je prvak postal Panathinaikos s Sanijem Bečirovičem, leta 2008 pa je bila lovorika spet v rokah CSKA-ja.

Vsi evropski klubski prvaki v košarki:
1958: ASK Riga
1959: ASK Riga
1960: ASK Riga
1961: CSKA Moskva
1962: Tbilisi
1963: CSKA Moskva
1964: Real Madrid
1965: Real Madrid
1966: Simmenthal Milano
1967: Real Madrid
1968: Real Madrid
1969: CSKA Moskva
1970: Ignis Varese
1971: CSKA Moskva
1972: Ignis Varese
1973: Ignis Varese
1974: Real Madrid
1975: Ignis Varese
1976: Mobilgirgi Varese
1977: Maccabi Tel Aviv
1978: Real Madrid
1979: Bosna Sarajevo
1980: Real Madrid
1981: Maccabi Tel Aviv
1982: Squibb Cantu
1983: Ford Cantu
1984: Banco di Roma
1985: Cibona Zagreb
1986: Cibona Zagreb
1987: Tracer Milan

Sistem FF (1988-2000; 2002-2004)
1988: Philips Milan
1989: Jugoplastika Split
1990: Jugoplastika Split
1991: Pop 84 Split
1992: Partizan Beograd
1993: Limoges
1994: Joventut Badalona
1995: Real Madrid
1996: Panathinaikos
1997: Olympiakos
1998: Kinder Bologna
1999: Žalgiris Kaunas
2000: Panathinaikos Atene
2001: Maccabi (Suproliga)
2001: Kinder Bologna
2002: Panathinaikos
2003: Barcelona
2004: Maccabi Tel Aviv
2005: Maccabi Tel Aviv
2006: CSKA Moskva
2007: Panathinaikos
2008: CSKA Moskva
2009: Panathinaikos
2010: Barcelona