MMC RTV Slovenija

Evropska prvenstva v atletiki potekajo vsaka štiri leta. So nekoliko v senci svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Slovenci so zbrali že šest odličij.

Za največja uspeha sta z zlatima medaljama poskrbeli Britta Bilač (2,00 m), ki je leta 1994 v Helsinkih zmagala v skoku v višino in Jolanda Čeplak, ki je v Münchnu leta 2002 slavila na 800 m (1:57,65). Prvo slovensko medaljo na prvenstvih stare celine je leta 1958 v teku na 110 m z ovirami osvojil Stanko Lorger. S časom 14,01 je bil srebrn. 40 let kasneje si je Brigita Bukovec v Budimpešti pritekla srebro na 100 m z ovirami (12,65). Za 9 stotink sekunde jo je ugnala Bolgarka Svetla Dimitrova.

Bron si je leta 1974 v Rimu primetala Nataša Urbančič. Njeno kopje je poletelo 61,66 m, kar je bilo dovolj za bronasto odličje. Borut Bilač je na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1990 v skoku v daljino zasedel 3. mesto (8,09 m). Zmagal je Nemec Dietmar Haaf (8,25 m), drugi pa je bil Španec Angel Hernandez (8,15 m).

Torino je priredil prvi EP
Prvo prvenstvo je leta 1934 gostil Torino. Tudi Jugoslavija je gostila evropsko prvenstvo. Stadion JNA v Beogradu je med 12. in 16. septembrom leta 1962 gostil najboljše evropske tekače, skakalce in metalce.

Leta 1978 je bilo prvenstvo v Pragi. Junak je bil italijanski šprinter Pietro Mennea, ki je zmagal na 100 m in 200 m. Zlato medaljo za Jugoslavijo je v troskoku osvojil Miloš Srejović (16,94 m). Največ medalj so domov odnesli atleti Sovjetske zveze (12 zlatih, 11 srebrnih in 12 bronastih), Nemška demokratična republika je bila 12-krat zlata.

Šprinterji NDR-a so bili v popolni prevladi tudi leta 1982 v Atenah. Na 100 m je zmagal Frank Emmelmann (10,21), pri ženskah pa Marlies Göhr (11,01). Skupaj so vzhodni Nemci osvojili kar 29 medalj.

Izjemen boj v metu kladiva
V Stuttgart leta 1986 je blestela Heike Drechsler, ki je slavila na 200 metrov z izjemnim časom 21,71, kar je še aktualen evropski rekord. Zmagala je tudi v skoku v daljino (7,27 m). Šprint na 100 m je dobil Britanec Linford Christie (10,15). V deseteroboju je Daley Thompson (8.811 točk) po napetem boju šele v zadnjih disciplinah strl odprl Jürgna Hingsna (8.730). Gledalci na Gottlieb Deimler stadionu so videli najboljši met kladiva v zgodovini. Za zlato sta se borila Sovjeta Jurij Sedih in Sergej Litvinov. Slednji je naprej vrgel svetovni rekord (85,74), potem pa mu je Sedih odnesel zlato z meter daljšim metom. Ta rekord je še vedno veljaven.

Jugoslovani blesteli v Splitu
Stadion Poljud v Splitu je od 26. avgusta do 2. septembra gostil 15. evropsko prvenstvo. Poleg brona Boruta Bilača sta za navdušenje z zmagama poskrbela tudi Dragutin Topić v skoku višino (2,34 m) in Snezana Pajkić na 1.500 metrov (4:08,12). Bilijana Petrović bila srebrna v skoku v višino (1,96 m), za 3 cm jo je preskočila Nemka Heike Henkel.

Arronova rekordno v Budimpešti
V Helsinkih leta 1994 je bil Christie še tretjič zapored zlat na 100 m (10,14), Rusinja Irina Privalova pa je slavila na 100 (11,02) in 200 m (22,32). V Budimpešti leta 1998 je na 100 m z evropskim rekordom zmagala Francozinja Christine Arron (10,73). Britanci so obdržali primat na 100 m. Zmagal je Darren Campbell (10,04) pred Dwainom Chambersom (10,10).

Radcliffova dočakala svoj veliki dan
Leta 2002 je bil na olimpijskem stadionu v Münchnu na progi najkrajše discipline je sicer najhitrejši Dwain Chambers (9,96), a je moral zlato kasneje zaradi uporabe nedovoljenih poživil predati Francisu Obikweluju (10,06). Poleg zlata Jolande Čeplak se je z dvema osmima mestoma na 100 m in 200 m izkazala tudi Alenka Bikar. Paula Radcliffe, ki je na velikih tekmovanjih, doživela veliko grenkih porazov, je v nalivu na 10.000 metrov z evropskim rekordom (30:01,99) deklasirala tekmice. Zasijala je tudi zvezda Caroline Klüft. Švedinja je gladko zmagala v deseteroboju (6.542 točk).

20. evropsko prvenstvo bo leta 2010 v Barceloni.