MMC RTV Slovenija

Evropska prvenstva v košarki potekajo vsako drugo leto. Leta 2005 je EP gostil SČG, leta 2007 pa bo prvenstvo stare celine v Španiji.

Največ uspeha doslej so imeli košarkari Sovjetske zveze, ki so 14-krat osvojili naslov prvaka. Z osmimi naslovi jim sledi Jugoslavija, trikrat je bila prvak Litva, Italija dvakrat, po enkrat pa je naslov šel v Latvijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Egipt, Madžarsko, Italijo in Grčijo.

Prvo prvenstvo leta 1935 je potekalo v Ženevi (Švica). Zmagala je Latvija, ki je v finalu premagala Španijo. Do leta 1955 je imela država zmagovalka pravico do organizacije naslednjega prvenstva. Pravilo je bilo prekinjeno le leta 1949, ko je prvenstvo gostil Egipt, saj so takrat Mediteranske države uvrščali kot del Evrope. Egipt je tega leta osvojil naslov.

V letih od 1951 do 1971 je le Madžarska leta 1955 v Budimpešti prekinila popolno prevlado Sovjetske zveze. Država iz nekdanjega vzhodnega bloka ima najdaljši niz naslovov – prvak je bila osemkrat. Po zatonu Sovjetske zveze je vodilno vlogo v Evropi prevzela Jugoslavija. »Plavi« so že leta 1961 v Beogradu pokazali, da imajo zelo nadarjeno moštvo, katerega del sta bila tudi Slovenca Miha Lokar in Ivo Daneu. V finalu so s 60:53 izgubili proti Sovjetski zvezi, istega nasprotnika pa ugnali v finalu leta 1973, ki sta ga gostila Badalona in Barcelona.

Zlata generacija (Dragan Kičanović, Vinko Jelovac, Zoran Slavnić, Krešimir Čosić, Dražen Dalipagić, Mirza Delibašić ...) je bila prvak še na naslednjih dveh prvenstvih. Jugoslavija je osvojila naslov še v letih 1989 in pred razpadom države še 1991. Zadnje desetletje prejšnjega tisočletja je zaznamovala ZR Jugoslavija, ki je bila prvak v letih 1995, 1997 in 2001.

Prvič po letu 1939 je naslov osvojila Litva leta 2003 na Švedskem. Na prvenstvu, katerega se niso udeležili nekateri najboljši igralci Srbije in Črne gore, so kraljevali Litvanci, ki so zanelsjivo dobili tudi finale proti Španiji.

Med igralci, ki so zaznamovali evropska prvenstva, izstopa Grk Nicos Galis, najboljši strelec prvenstev. V Ameriki rojeni grški košarkar je bil najboljši strelec na štirih prvenstvih, na vseh je imel povprečje več kot 30 točk.

Dosedanji prvaki:
1935 Latvija
1937 Litva
1939 Litva
1946 Češkoslovaška
1947 Sovjetska zveza
1949 Egipt
1951 Sovjetska zveza
1953 Sovjetska zveza
1955 Madžarska
1957 Sovjetska zveza
1959 Sovjetska zveza
1961 Sovjetska zveza
1963 Sovjetska zveza
1965 Sovjetska zveza
1967 Sovjetska zveza
1969 Sovjetska zveza
1971 Sovjetska zveza
1973 Jugoslavija
1975 Jugoslavija
1977 Jugoslavija
1979 Sovjetska zveza
1981 Sovjetska zveza
1983 Italija
1985 Sovjetska zveza
1987 Grčija
1989 Jugoslavija
1991 Jugoslavija
1993 Nemčija, Slovenija 16.
1995 ZR Jugoslavija, Slovenija 12.
1997 ZR Jugoslavija, Slovenija 14.
1999 Italija, Slovenija 10.
2001 ZR Jugoslavija, Slovenija 15.
2003 Litva, Slovenija 10.
2005 Grčija, Slovenija 6.
2007 Rusija
2009 Španija, Slovenija 4

Najboljši strelci:
1955 Skerzik (Češkoslovaška) 191 točk (povprečje 19,1 točke)
1957 Skerzik (Češkoslovaška) 134 točk (13,8)
1959 Novaček (Romunija) 195 (21,7)
1961 Korač (Jugoslavija) 216 (24,0)
1963 Korač (Jugoslavija) 239 (26,6)
1965 Korač (Jugoslavija) 195 (21,7)
1967 Kolohitas (Grčija) 206 (22,9)
1969 Kolohitas (Grčija) 159 (22,7)
1971 Jurkiewicz (Poljska) 158 (22,6)
1973 Golomejev (Bolgarija) 155 (22,1)
1975 Golomejev (Bolgarija) 169 (22,9)
1977 Ackerboom (Nizozemska) 187 (26,7)
1979 Berkovich (Izrael) 179 (22,4)
1981 Mlinarsky (Poljska) 185 (23,1)
1983 Galis (Grčija) 231 (33,0)
1985 Petrović (Jugoslavija) 201 (25,1)
1987 Galis (Grčija) 296 (37,0)
1989 Galis (Grčija) 178 (35,6)
1991 Galis (Grčija) 162 (32,4)
1993 Bilalović (BiH) 225 (25,0)
1995 Bonato (Francija) 195 (21,7)
1997 Karnišovas (Litva) 186 (20,7)
1999 Herreros (Španija) 173 (19,2)
2001 Nowitzky (Nemčija) 201 (28,7)
2003 Gasol (Španija) 155 (25,8)
2005 Nowitzki (Nemčija) 183 (26,1)