Evropska prvenstva v rokometu nimajo dolge tradicije. Prvo je bilo organizirano "šele" leta 1994 na Portugalskem, ko je slavila Švedska. Švedska najuspešnejša država
Zlata švedska generacija na čelu z Magnusom Wislanderjem, Staffanom Olssonom, Matsom Olssonom, Pierrom Thorssonom, Stefanom Lövgrenom in ostalimi asi je v finalu razbila Rusijo kar s 34:21. Bron je pripadel Hrvatom, za katere je takrat igral tudi Iztok Puc. Hrvaška je na tekmi za 3. mesto za gol ugnala Dansko (24:23).
Švedska je najuspešnejša država na evropskih prvenstvih, saj je bila prvak še trikrat: leta 1998, 2000 in 2002. Preostale naslove so si razdelili Rusija (1996), Nemčija (2004), Francija (2006) in Danska (2008).
Sloveniji srebro na domačem prvenstvu
Slovenija je doslej nastopila na vseh prvenstvih z izjemo tistega leta 1998, ko je izpadla v kvalifikacijah. Največji uspeh je dosegla leta 2004, ko je na domačem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. Nepozabna je polfinalna zmaga nad Hrvaško (27:25), takratnimi aktualnimi svetovnimi prvaki. Pred nabito polno dvorano Tivoli je bil mož odločitve Boštjan Ficko, ki je pri izidu 26:25 v zadnji minuti zabil izjemen gol z devetih metrov in pokopal južne sosede. V finalu je bila nato Nemčija od varovancev Toneta Tislja boljša s 30:25, a tisto srebro je bilo enako zlatu.
Kavtičnik v idealni sedmerki prvenstva
Največji uspeh slovenskega rokometa so priigrali Dušan Podpečan, Ognjen Backovič, Renato Vugrinec, Zoran Jovičič, Andrej Kastelic, Branko Bedekovič, Roman Pungartnik, Gorazd Škof, Tomaž Tomšič, Ivan Simonovič, Aleš Pajovič, Boštjan Ficko, Uroš Zorman, Zoran Lubej in Vid Kavtičnik, ki je bil izbran tudi v idealno sedmerko prvenstva.
Januarja 2000 slavje sredi Zagreba
Tudi druga največja slovenska zmaga na evropskih prvenstvih je povezana s Hrvaško. Na prvenstvu leta 2000, ki ga je gostila prav Hrvaška, so Slovenci v tekmi za 5. mesto sredi Zagreba ugnali južne sosede s 25:24. A to ni bil zgolj obračun za 5. mesto, ampak je zmagovalec potoval tudi na olimpijske igre v Sydneyju, tako da je uspeh štel trojno.
Po vzponih sledil padec
Na zadnjih dve prvenstvih, leta 2006 in 2008, Slovenija ni posegla po vrhunskih uvrstitvah. V Švici (2006) je po treh zmagah (Švica, Ukrajina, Poljska) v prvem delu v drugem izgubila s Francijo, Nemčijo in Španijo, kar je pomenilo končno 8. mesto. Na Norveškem (2008) je bila Slovenija v igri za polfinale do zadnje tekme drugega dela, ko je veliki met preprečila kasnejša zmagovalka Danska, ki je zmagala z 28:23.
3. EP - Italija 19987. EP - Švica 2006
1. Francija
2. Španija
3. Danska
8. Slovenija
8. EP - Norveška 2008
1. Danska
2. Hrvaška
3. Francija
10. Slovenija
|
Cimos Koper z Metalurgom za drugo mesto
00:01:37, 10. februar 2012
V Ljubnem vse nared za zgodovinsko tekmo
00:01:45, 10. februar 2012
Izjava Grege Žemlje
00:00:56, 10. februar 2012
|
Peter Vilfan je postal poslanec državnega zbora. Ali naj komentira košarkarske tekme tudi v prihodnje?