Šport - Zgodbe
Planica 2008Brez Planice si ni mogoče zamisliti sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Dolina pod Poncami je že pravi sinonim za najdaljše polete orlov na smučeh.

Letos Planica praznuje 75 let. Organizatorji preostalih tekem svetovnega pokala lahko Planici zavidajo izjemno tradicijo in odlično izpeljane prireditve. Vsako leto se na sklepni prireditvi svetovnega pokala zbere ogromno gledalcev, kar marsikod drugod ni pravilo.

Začetniki smučarskih skokov so bili Norvežani, ki so bili nepremagljivi med letoma 1868 (najdaljši skok je bil 19,5 m) in 1916 (58,5 m). Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Birger RuudBohinju. Prvi rekorder in prvak je postal Jože Pogačar, ki je pristal pri devetih metrih. Že pred letom 1930 je Planica dobila prvo skakalnico. Leta 1931 so v Planici odprli Dom. Kmalu so se pojavile zamisli o večjem objektu, ki bi ustrezal določilom FIS-a za večja tekmovanja. Najbolj zaslužni za gradnjo skakalnice so bili tajnik v jugoslovanski zimskošportni zvezi Joso Gorec, inženir Stanko Bloudek in gradbenik Ivan Rožman.

Birger Ruud prvi planiški rekorder
4. februarja 1934 so napravo preizkusili z državnim prvenstvom. Franc Palme je zmagal z državnim rekordom (60 m). Mesec dni pozneje so se na Bloudek-Rožmanovi velikanki že pomerili vsi največji mojstri skakanja iz Norveške, Avstrije in Slovenije.

VIDEO: Oglejte si svetovni rekord Romörena (239 m) in še meter daljši polet Ahonena, ki pa se je končal s padcem.

25. marca 1934 je Norvežan Birger Ruud postavil nov svetovni rekord (92 m). To je bila velika prelomnica v zgodovini smučarskih skokov.

Sepp BradlOd tedaj je Planica za vedno zapisana z zlatimi črkami. Norvežani so bili v ospredju tudi leto pozneje. Reidar Andersen je pomaknil rekord na 99 metrov in le za las zgrešil magično mejo.

Bradl prvi Zemljan čez 100 metrov
18. marca 1936 je komaj 18-letni Avstrijec Sepp Bradl postal prvi človek, ki je poletel prek 100 metrov. V Planici je pristal pri 101,5 metra. Po vojni je Stanko Bloudek s sodelavci temeljito obnovil skakalnico, FIS pa ni hotel izdati dovoljenja za mednarodna tekmovanja na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila že letalnica. Prvi povojni junak je bil leta 1948 Švicar Fritz Tschanen z novo rekordno znamko Planice (120 m). Pri enaki daljavi je ljubljenec domačega občinstva Janez Polda padel.

Stanko BloudekKulm in Oberstdorf prehitela Planico
Leta 1950 se je Bloudkova velikanka prvič podrla. Leseno stebrišče, ki je držalo zgornji, umetni del doskočišča, je bilo dotrajano. Bloudek se je hitro lotil prenove, ki je trajala dve leti. V začetku petdesetih let sta Oberstdorf in Kulm prehitela Planico in prevzela primat v boju za najdaljše daljave. Teren v Planici ni več dovoljeval bistvenih povečav in tako je Planica kar dolgih 21 let čakala na nov rekord.

Šlibar postavil rekord v Oberstdorfu
Februarja 1961 je na letalnici Heinija Klopferja v Oberstdorfu Jože Šlibar postal prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord (141,0 m). Množica navdušenih navijačev je sprejela Jožeta na ljubljanski železniški postaji, postal je pravi narodni junak. Jože ŠlibarŠlibar je še vedno vsako leto gost Planice, leta 2004 je prav pod Poncami slavil svoj 70. rojstni dan in norveški novinarski kolegi so nas spraševali, ali so slišali prav, saj jih je bilo Jožetu videti vsaj 10 manj.

Brata Gorišek sta naredila načrte za letalnico
Misli planiških organizatorjev pa so bile že vsa ta leta, tudi po Bloudkovi smrti, usmerjene v gradnjo nove letalnice, ki bi Planici povrnila nekdanjo slavo. Brata Lado in Janez Gorišek sta prevzela Bloudkovo dediščino. Imela sta veliko znanja in za tisti čas osupljive ideje. Leta 1962 je začelo delovati združenje KOP (Kulm, Oberstdorf, Planica). Brata Gorišek sta lokacijo izbrala malo naprej od obeh tedanjih skakalnic (90 m in 120 m). Letalnica je bila projektirana tako, da bi jo brez velikih težav tudi povečevali, kar se je pozneje izkazalo za odlično zamisel.

Janez GorišekSijajna prva prireditev na velikanki
Kritična točka je bila po tedaj veljavnih pravilih pri 123 metrih, letalnica je dovoljevala polete tudi prek 160 metrov. Izkopali so 15.000 kubičnih metrov materiala in uredili več kot 7.000 kvadratnih metrov terena. Od 21. do 23. marca 1969 je okoli 90.000 gledalcev pod Poncami videlo nepozabno prireditev. Svetovni rekord je bil izboljšan kar petkrat. Norvežan Björn Wirkola (156 m in 160 m), Čehoslovak Jirži Raška (156 m in 164 m) in Nemec Manfred Wolf (165 m) so vrnili Planico na pota stare slave. Odlična prireditev je navdušila tudi predsednika FIS-a Marca Hodlerja in mednarodna smučarska zveza je na kongresu v Opatiji leta 1971 sklenila, da bo naslednje leto v Planici tudi prvo svetovno prvenstvo v poletih.

Björn WirkolaNorčič skoraj rekorder
Prvenstvo je potekalo v pretoplem vremenu, tekmovanje je motil tudi veter. Zmagal je legendarni Švicar Walter Steiner, Peter Štefančič pa je končal na 10. mestu. Bogdan Norčič je bil leta 1977 še zelo mlad in obetaven skakalec. Nastopil je kot predskakalec z višjega naleta. V zelo ugodnih vetrovnih razmerah ga je odneslo zelo daleč. Veljavni svetovni rekord je imel Avstrijec Toni Innauer (176 m), Norčič pa je pristal pri 181 metrih, vendar je pri doskoku sedel na smuči. Njegov veljavni jugoslovanski rekord je bil 168 metrov.

Od leta 1987 so vsi rekordi padli v Planici
Leta 1979 je svetovni prvak postal Avstrijec Bogdan Norčič Armin Kogler, ki je tudi prvi zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala. Finec Matti Nykänen, ki po mnenju mnogih strokovnjakov velja za najboljšega skakalca vseh časov, je leta 1985 postal svetovni prvak. V Planici je postavil tudi dva rekorda (187 m in 191 m). Njegov dosežek je leto pozneje na Kulmu uspelo izenačiti Avstrijcu Andreasu Felderju. Poljak Piotr Fijas je leta 1987 v Planici pristal pri 194 metrih in od tedaj ima Planica vseskozi svetovni rekord v svoji lasti. Mednarodna smučarska zveza je skušala zajeziti prehiter razvoj poletov, vendar pri tem ni uspela. Še posebej hitro so se daljave večale, ko se je v začetku devetdesetih let uveljavil škarjasti slog skakanja.

Ulaga zaznamoval tekmovanje leta 1988

Matti Nykänen Planica je vsako leto priredila tudi tekmovanje na Bloudkovi velikanki. Še posebej se nam je v spomin vtisnil finale svetovnega pokala leta 1988. 26. in 27. marca je Primož Ulaga dosegel nepozabno dvojno zmago. Najprej je bil nepremagljiv na srednji skakalnici, potem pa še na 120-metrski, kjer je 2. mesto zasedel Rajko Lotrič. Zmagi Ulage sta tudi zadnji dve, ki so ju uspeli priskakati slovenski orli v Planici. Primož si je priboril tudi 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Nieminen prvi poletel čez 200 metrov
Rekordna bera se je ob manjših popravkih in povečavah letalnice nadaljevala. Vrhunec je dosegla ob 13. svetovnem prvenstvu v poletih leta 1994. Finski čudežni deček Toni Nieminen je prvi poletel čez 200 metrov (203 m), Norvežan Espen Bredesen, ki je tistega leta prevladoval v svetovnem pokalu, pa je rekord pomaknil do 209 metrov. Svetovni prvak je postal Čeh Jaroslav Sakala.

Primož UlagaZgodovinska uspeha Primoža Peterke
Poleti so bili spet na sporedu leta 1997, ko je največji uspeh v zgodovini slovenskega skakalnega športa dosegel Primož Peterka. Pod Poncami je bil četrti in drugi, v skupnem seštevku pa je ugnal glavnega tekmeca Nemca Diethra Thomo. S tem je postal prvi Slovenec, ki je dvignil veliki kristalni globus, zmagal pa je tudi v posebnem seštevku poletov. Več kot 100.000 gledalcev v treh dneh je videlo nova rekorda Norvežanov Bredesena (210 m) in Lasseja Ottesena (212 m).

Leta 1998 je bila zadnjič na sporedu prireditev na Bloudkovi velikanki. Peterka je v boju za skupno zmago v svetovnem pokalu ugnal Avstrijca Andreasa Widhölzla in Japonca Kazujošija Funakija ter še drugič poskrbel za vsesplošno rajanje pod Poncami. Peterka je leta 1997 na Kulmu kot prvi Slovenec preletel 200 metrov (203 m). Njegov slovenski rekord je istega leta v Planici kot predskakalec izboljšal Goran Janus (205,5 m).

Toni NieminenHautamäki blestel leta 2003
Od leta 1999 so vsako leto na vrsti poleti ob koncu marca. Norvežan Tommy Ingebrigtsen je tega leta rekordno znamko potisnil na 219,5 metra. Že naslednje leto je priljubljeni Andreas Goldberger iz Avstrije priletel do 225 metrov. Leta 2002 je slovenski rekord postavil leteči Kranjčan Robert Kranjec (222,5 m). Finale svetovnega pokala leta 2003 je minil v znamenju Finca Mattija Hautamäkija, ki je trikrat zrušil rekord. 23. marca je pristal pri neverjetnih 231 metrih. Z izjemnimi poleti je dobil obe posamični tekmi na velikanki.

Svetovno prvenstvo v znamenju vikingov
Planica je leta 2004 gostila 18. svetovno prvenstvo v poletih. Tekme so potekale v malce manj ugodnem februarskem terminu, Planica je bila pravljično zasnežena. Novi svetovni prvak je postal Norvežan Roar Ljökelsöy, tudi v ekipni tekmi so slavili vikingi.

Primož Peterka Romören pomaknil mejo na 239 metrov
Zadnji dan poletov marca 2005 se je v Planici končal pravljično, saj so gledalci videli štiri svetovne rekorde in nov slovenski rekord. Tekmo najboljših 30 skakalcev v svetovnem pokalu je dobil Björn Einar Romören, ki je v finalu poletel 239 metrov! Norvežan je rekord postavil že v poskusni seriji, ko je pristal pri 234,5 metra. Za vsega tri minute mu je rekord prevzel Matti Hautamäki (235,5). V finalu je v izjemnih razmerah Janne Ahonen skočil kar 240 metrov, a mu ni uspelo obstati na smučeh. Tihi Finec bi lahko letel celo 245 metrov, a je močno skrajšal skok. Pri padcu se je lažje poškodoval. Rok Benkovič je na 19. rojstni dan popravil slovenski rekord (226,0) in izjemno sezono končal s petim mestom.

Matti HautamäkiMalysz osovjil še četrti veliki kristalni globus
Leta 2007 je planiški praznik minil povsem v znamenju Adama Malysza. "Batman z Wisle" je slavil kar tri zmage in se še četrtič veselil skupne zmage v svetovnem pokalu. To je pred njim uspelo le legendarnemu Mattiju Nykänenu. Prvi dan je tretje mesto zasedel Jernej Damjan, popoln slovenski dan pa je s 4. mestom dopolnil Kranjec, ki je v poskusni seriji tudi postavil nov slovenski rekord (229 metrov).

"Schlieri" razred zase
Na predlanskem finalu svetovnega pokala je obe posamični tekmi dobil Avstrijec Gregor Schlierenzauer. Na zadnji tekmi je bil Kranjec četrti. Veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu je prejel njegov rojak Thomas Morgenstern. Ekipno tekmo so dobili Norvežani, Slovenci so bili četrti.

Lani je petkovo tekmo motil veter, izvedli so le eno serijo, zmagal je znova Gregor Schlierenzauer. Drugo tekmo je dobil Harri Olli, tretji je bil Robert Kranjec.

''Klub 200'' je že zgodovina, zdaj štejejo le poleti prek meje 220 metrov, za polet prek 240 metrov pa se mora vse poklopiti.


Razvoj svetovnega rekorda v smučarskih skokih/poletih:
31,1 Mikkjel Hemmestveit (Nor) 1891, Red Wing
...
87,5 Robert Lymbyrne (Kan) 1932, Revelstoke
92,0 Birger Ruud (Nor) 1934, Planica
93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica
Björn Einar Römören 95,0 Stanislav Marusarz (Pol) 1935, Planica
93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica
93,0 Reidar Andersen (Nor) 1935, Planica
99,5 Fritz Kainersdörfer (Švi) 1935, Ponte di Legno
101,5 Sepp Bradl (Avt) 1936, Planica
107,0 Sepp Bradl (Avt) 1938, Planica
108,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica
111,0 Hans Lahr (Nem) 1941, Planica
112,0 Paul Kraus (Nem) 1941, Planica
118,0 Rudi Gehring (Nem) 1941, Planica
120,0 Fritz Tschannen (Švi) 1948, Planica
124,0 Willi Gantschnigg (Avt) 1950, Oberstdorf
127,0 Sepp Weiler (Nem) 1950, Oberstdorf
135,0 Dan Netzell (Šve) 1950, Oberstdorf
139,0 Tauno Luiro (Fin) 1951, Oberstdorf
141,0 Jože Šlibar (Jug) 1961, Oberstdorf
141,0 Peter Lesser (Nem) 1962, Kulm
141,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1964, Oberstdorf
142,0 Dalibor Moteljek (Češ) 1964, Oberstdorf
Gregor Schlierenzauer144,0 Nilo Zandanell (Ita) 1964, Oberstdorf
145,0 Peter Lessel (Nem) 1965, Kulm
146,0 Björn Wirkola (Nor) 1966, Vikersund
147,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf
148,0 Kjell Sjöberg (Šve) 1967, Oberstdorf
150,0 Lars Grini (Nor) 1967, Oberstdorf
154,0 Reinhold Bachler (Avt) 1967, Vikersund
156,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica
156,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica
160,0 Björn Wirkola (Nor) 1969, Planica
164,0 Jiri Raška (ČSFR) 1969, Planica
165,0 Manfred Wolf (Nem) 1969, Planica
169,0 Heinz Wosipiwo (Nem) 1973, Oberstdorf
169,0 Walter Steiner (Švi) 1974, Planica
173,0 Geir Uwe Berg (Nor) 1976, Oberstdorf
174,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf
174,0 Falko Weisspflog (Nem) 1976, Oberstdorf
Robert Kranjec176,0 Toni Innauer (Avt) 1976, Oberstdorf
176,0 Klaus Ostwald (Nem) 1979, Planica
176,0 Armin Kogler (Avt) 1980, Harrachov
180,0 Armin Kogler (Avt) 1981, Oberstdorf
181,0 Pavel Ploc (ČSFR) 1983, Harrachov
182,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf
185,0 Matti Nykänen (Fin) 1984, Oberstdorf
186,0 Mike Holland (ZDA) 1985, Planica
187,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica
191,0 Matti Nykänen (Fin) 1985, Planica
191,0 Andreas Felder (Avt) 1986, Kulm
194,0 Pjotr Fijas (Pol) 1987, Planica
196,0 Martin Höllwarth (Avt) 1994, Planica
203,0 Toni Nieminen (Fin) 1994, Planica
209,0 Espen Bredesen (Nor) 1994, Planica
210,0 Espen Bredesen (Nor) 1997, Planica
212,0 Lasse Ottesen (Nor) 1997, Planica
214,5 Martin Schmitt (Nem) 1999, Planica
219,5 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 1999, Planica
224,5 Thomas Hörl (Avt) 2000, Planica
225,0 Andreas Goldberger (Avt) 2000, Planica
225,0 Adam Malysz (Pol) 2003, Planica
227,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica
228,5 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica
231,0 Matti Hautamäki (Fin) 2003, Planica
231,0 Tommy Ingebrigtsen (Nor) 2005, Planica
234,5 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica
235,5 Matti Hautamäki (Fin) 2005, Planica
239,0 Björn Einar Romören (Nor) 2005, Planica

Avtor: Aleš Golob

Razočarani Domen Prevc: Žirija bi lahko malce počakala Glede na zadnjo tekmo v Vikersundu je morda celo kot glavni slovenski adut v Planico prišel Domen Prevc, a je nastope na posamičnih tekmah pod Poncami končal že v kvalifikacijah.
93
"Schlieri": Z drugačno krivuljo se lahko pristane tudi pri svetovnem rekordu Že s četrtkovimi kvalifikacijami je Planica navdušila. Gregor Schlierenzauer je z 253,5 m izenačil svetovni rekord, a je podrsal, na tekmo pa se je prebilo kar deset slovenskih letalcev.
61
Video: Schlieri podrsal pri 253,5 m; na tekmo 10 Slovencev Sončna Planica je v idealnih vremenskih razmerah (a ne za vse) postregla z razburljivimi kvalifikacijami, ki jih je najbolj zaznamoval Gregor Schlierenzauer z 253,5 m dolgim poletom.
600
Na televiziji, radiu in MMC-ju vse v znamenju planiškega praznika Vse oči športne javnosti bodo od četrtka do nedelje uprte v Planico, kjer bo tradicionalni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih.
29
P. Prevc: Planica je najhitrejša polnilnica baterij na svetu Četudi sezona ni šla po načrtih in željah, pa Planica tudi takrat, ko ne gre - po besedah Petra Prevca -, poskrbi za dodatno motivacijo in energijo pri slovenskih smučarskih skakalcih.
30
Janusova zmagovita formula se je, kot kaže, izpela " Goran Janus je naredil največ za slovenske skoke in najbrž nihče ne bo toliko kot on ," trenerja skakalcev hvali Primož Ulaga, ki pa med vrsticami vendarle daje vedeti, da se je način dela ...
151
Nordijski center zelo privlačen tudi za tujce Zavod za šport Republike Slovenije Planica je predstavil poslovanje v letu 2017, v katerem so v zavodu pridelali 134.077 evrov čistega dobička, prihodkov pa je bilo za 5,5 milijona evrov.
36
Stoch: V Planici bo popoln konec tedna Kamil Stoch se je po poletih v Vikersundu že lahko sprostil. Pobral je skoraj vse lovorike v letošnji zimi, v Planici pa bo lahko užival.
20
Nagradna igra: Družinski ogled Planice z VIP-vstopnico Planica tudi letos gosti finale svetovnega pokala v skokih. Sodelujte v nagradni igri MMC-ja in z malce sreče pri žrebu si boste lahko ekipno tekmo ogledali z VIP-vstopnico s svojimi najbližjimi.
5
Planica7 – da bo pod Poncami za športnike in gledalce še zanimiveje Tradicionalno se bo tudi v letošnji sezoni svetovni pokal v smučarskih skokih končal s poleti v Planici, kjer pa bo letos uvedena nova nagrada, t. i. planica7.
14
Med rekorderji treh letalnic tudi Peter Prevc Smučarji skakalci so letos nastopili na treh letalnicah, prav na vseh je rekord naprave (vsaj za nekaj minut) postavil Stefan Kraft.
28
Kraft: Hirscher deluje kot robot, zdaj morda tudi jaz Stefan Kraft je v Planici poskrbel za avstrijsko veselico.
17
Janus: Vem, da je v sezoni manjkala pika na i "Če pogledamo samo grobo statistiko, nekaj ni "štimalo", celotna sezona ni," je ob koncu zime povedal Peter Prevc, ki je po lanski fantastični sezoni, ko je osvojil vse, kar se je dalo, letos ...
129
Povprečje pripadlo Planici, ekstremne daljave pa Vikersundu Planica že nekaj let ni več prizorišče svetovnega rekorda v smučarskih poletih, se pa lahko še vedno pohvali kot letalnica, kjer se v povprečju leti najdlje.
25
Kraft globus potrdil s poletom, dolgim 250 m, Prevc in Tepeš med 10 Planiški praznik se je končal s posamično tekmo, na kateri so zaradi vetra izpeljali le eno serijo. Zmagovalec tekme in sezone svetovnega pokala je Stefan Kraft.
408
Stoch: Svetovni rekord bo zelo težko skočiti, a ni nemogoče Kulisa na sobotni ekipni tekmi je bila popolna: 27.000 gledalcev je v s soncem obsijani dolini pod Poncami videlo izjemno dolge polete, "neustrašni junaki daljav" so namreč kar trikrat popravili ...
78
Goran Janus: Ta trenutek je peto mesto realnost Za slovenskimi skakalci je v Planici še en povprečen dan brez presežkov. "Škoda mi je za gledalce, ki niso prišli na svoj račun," je dejal Goran Janus.
86
Na festivalu izjemnih poletov Stoch do 251,5 metra Na izjemni ekipni tekmi v Planici, na kateri je Kamil Stoch z 251,5 metra postavil rekord planiške naprave, so zmagali Norvežani pred Nemci, Slovenija pa je osvojila peto mesto.
794
Damjan upal na pošteno izbiro ekipe, a ostal brez sobotnega nastopa V skladu s celotno sezono so slovenski skakalci nastopili tudi na prvi tekmi v Planici. Po šestih zaporednih posamičnih zmagah pod Poncami je deseto mesto razočaranje, vendar trenutna realnost.
99
Schlierenzauer edini čez 2.000 točk, blizu dva Slovenca Gregor Schlierenzauer ima daleč največ zmag v poletih za svetovni pokal, zato ni čudno, da je v tej atraktivni disciplini zbral tudi največ točk.
5
Izbor
Citat za prebrat
link
Veselin Vujović
13
14. december 2018 ob 16:55 Niti s svojimi otroki ne igram prijateljskih tekem, vedno igram zares. Trudili se bomo, da bomo na obeh tekmah premagali Francoze. Zakaj pa ne?
Več novic ...
Kazalo