MMC RTV Slovenija

Prvo svetovno prvenstvo leta 1930 je gostil Chamonix. Zaradi previsokih temperatur in taljenja ledu so morali finalne odločitve preseliti v Berlin in na Dunaj. Pokal je šel prvič v roke hokejistom Kanade, ki so slavili tudi na olimpijskih igrah v letih 1920, 1924 in 1928, ki prav tako štejejo za svetovna prvenstva.

V letu 1930 so vodilni možje Mednarodne hokejske organizacije (IIHF) sklenili, da bo svetovno prvenstvo potekalo vsako leto.

Kanada pričakovano na vrhu
Reprezentanca iz zibelke hokeja je s 24 naslovi tudi najuspešnejša država. Kanada je dominirala do leta 1961, ko je kar 19-krat osvojila svetovni vrh. Naslednji naslov so javorjevi listi osvojili šele 33 let kasneje v Milanu. Da se vračajo na pota stare slave, potrjujejo uspehi v zadnjih letih, saj so bili najboljši na prvenstvih v letih 2003 in 2004, slavili pa so tudi na zadnjem prvenstvu v Moskvi, ko so v finalu s 4:2 odpravili Finsko.

Rdeči stroj brez konkurence
Preminula Sovjetska zveza je z 22 naslovi na drugem mestu. Hokejisti iz Sovjetske zveze so prvič osvojili naslov leta 1954 v Stockholmu, zadnjič pred razpadom države pa leta 1990 v Fribourgu. Sovjeti so v času "hladne vojne" dominirali na svetovnih prvenstvih, saj so osvojili odličja prav na vseh 34 turnirjih, na katerih so sodelovali. Naslova so se veselili tudi leta 1966, ko je prvenstvo Skupine A organizirala Ljubljana. Rusija, največja naslednica Sovjetske zveze, je le bleda senca nekdanje velesile, saj je pol letu 1990 le enkrat osvojila naslov (München 1993).

Tri krone pred razdruženimi Čeho-Slovaki
Na tretjem mestu je Švedska z osmimi naslovi, prvič so tri krone slavile leta 1953, nazadnje pa pred dvema letoma.

Posebno mesto med najboljšimi si zaslužita tudi Češkoslovaška in Češka republika. Nekdanja država vzhodnega bloka Češkoslovaška je 6-krat prejela pokal svetovnih prvakov, njena največja naslednica Češka pa 5-krat. Čehi so bili trikrat zapored prvaki v letih do 1999 do 2001. Niz so jim na prvenstvu na Švedskem leta 2002 prekinili prav sosedi Slovaki.

Deset držav z naslovom prvakov
ZDA imajo zahvaljujoč olimpijskim igram iz leta 1960, ki so še štele za SP, dva naslova prvakov; prvič so bili zlati daljnega leta 1933 v Pragi. Finska ima kot Rusija in Slovaška po eno zlato. Na seznamu svetovnih prvakov pa je tudi Velika Britanija, priv na OI leta 1936, za katero pa so večinoma igrali v Kanadi rojeni igralci.

Slovenija v elitni diviziji prvič leta 2002
Slovenska izbrana vrsta si je pod vodstvom selektorja Matjaža Seklja na SP divizije 1 v Ljubljani prvič priborila nastop v elitni diviziji. Leta 2002 na Švedskem so v skupini risi trikrat izgubili, v skupini za obstanek pa so premagali vse tri nasprotnike (Japonsko 4:3, Poljsko 4:2, Italijo 4:0).

Leto kasneje (2003) na Finskem je Slovenija klonila v skupini na vseh treh tekmah. V skupini za obstanek so se znašli z močno Belorusijo in ZDA ter Japonsko. Proti Belorusiji so Slovenci izgubili s 5:3, proti ZDA s 7:2, z Japonsko pa so remizirali s 3:3

V Halifaxu petič med elito
Leta 2005 je reprezentanca Slovenija v prvem delu izgubila vsa tri srečanja, potem pa je zmagala v skupini za obstanek in ostala v elitni diviziji. Na uvodni tekmi so premagali Dansko s 4:3, kasneje izgubili proti Nemčiji z 9:1. Risi so v odločilni tekmi premagali še Avstrijo s 6:2.

Ob 100-letnici mednarodne hokejske zveze bo Kanada prvič gostila svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v Québecu in Halifaxu, kjer bo v skupini B igrala tudi Slovenija.

Dosedanji prvaki:
1920 (Antwerpen - OI): Kanada
1924 (Chamonix - OI): Kanada
1928 (St. Moritz - OI): Kanada
1930 (Chamonix, Berlin, Dunaj): Kanada
1931 (Krynica): Kanada
1932 (Lake Placid - OI): Kanada
1933 (Praga): ZDA
1934 (Milano): Kanada
1935 (Davos): Kanada
1936 (Garmisch-Partenkirchen - OI): Velika Britanija
1937 (London): Kanada
1938 (Praga): Kanada
1939 (Zürich, Basel): Kanada
1940-46 prvenstev ni bilo zaradi 2. svetovne vojne
1947 (Praga): Češkoslovaška
1948 (St. Moritz - OI): Kanada
1949 (Stockholm): Češkoslovaška
1950 (London): Kanada
1951 (Pariz): Kanada
1952 (Oslo - OI): Kanada
1953 (Zürich, Basel): Švedska
1954 (Stockholm): Sovjetska zveza
1955 (Krefeld, Dortmund, Köln): Kanada
1956 (Cortina d'Ampezzo - OI): ovjetska zveza
1957 (Moskva): Švedska
1958 (Oslo): Kanada
1959 (Praga, Bratislava): Kanada
1960 (Squaw Valley - OI): ZDA
1961 (Ženeva, Lozana): Kanada
1962 (Colorado Springs): Švedska
1963 (Stockholm): Sovjetska zveza
1964 (Innsbruck - OI): Sovjetska zveza
1965 (Tampere): Sovjetska zveza
1966 (Ljubljana) Sovjetska zveza
1967 (Dunaj): Sovjetska zveza
1968 (Grenoble - OI): Sovjetska zveza
1969 (Stockholm): Sovjetska zveza
1970 (Stockholm): Sovjetska zveza
1971 (Bern, Ženeva): Sovjetska zveza
1972 (Praga): Češkoslovaška
1973 (Moskva): Sovjetska zveza
1974 (Helsinki): Sovjetska zveza
1975 (München, Düsseldorf): Sovjetska zveza
1976 (Katovice): Češkoslovaška
1977 (Dunaj): Češkoslovaška
1978 (Praga): Sovjetska zveza
1979 (Moskva): Sovjetska zveza
1981 (Göteborg, Stockholm): Sovjetska zveza
1982 (Helsinki, Tampere): Sovjetska zveza
1983 (München, Düsseldorf, Dortmund): Sovjetska zveza
1985 (Praga): Češkoslovaška
1986 (Moskva): Sovjetska zveza
1987 (Dunaj): Švedska
1989 (Stockholm, Södertälje): Sovjetska zveza
1990 (Bern, Fribourg): Sovjetska zveza
1991 (Helsinki, Tampere, Turku): Švedska
1992 (Praga, Bratislava): Švedska
1993 (München, Dortmund): Rusija
1994 (Milano, Bolzano, Canazei): Kanada
1995 (Stockholm, Gävle): Finska
1996 (Dunaj): Češka
1997 (Helsinki, Tampere, Turku): Kanada
1998 (Zürich, Basel): Švedska
1999 (Oslo, Lillehammer, Hamar): Češka
2000 (St. Petersburg): Češka
2001 (Köln, Hannover, Nürnberg): Češka
2002 (Göteborg, Karlstad, Jonköping): Slovaška
2003 (Helsinki, Tampere, Turku): Kanada
2004 (Praga, Ostrava): Kanada
2005 (Dunaj, Innsbruck): Češka
2006 (Riga): Švedska
2007 (Moskva): Kanada
2008 (Quebec): Rusija
2009 (Švica): Rusija