MMC RTV Slovenija

Discipline nordijskega smučanja so smučarski tek, skoki, poleti in kombinacija, ki vključuje skoke in tek. V vseh omenjenih disciplinah je svetovni pokal najbolj cenjeno tekmovanje, če seveda ne štejemo olimpijskih iger, ki so na štiri leta, in svetovnih prvenstev, ki jih prirejajo vsaki dve leti.

Zmagovalec svetovnega pokala mora biti vso sezono v vrhu in si praktično ne sme privoščiti spodrsljajev. Prav zato sta dve skupni zmagi skakalca Primoža Peterke toliko vredni in neponovljivi.

Zametki nordijskega smučanja so na otoku Roddy na Norveškem, kjer so v votlini našli slike smučarjev iz leta 3000 p. n. š. Smuči so pozimi uporabljali za hojo po snegu. Prva tekmovanja v tekih in skokih so prirejali že sredi 19. stoletja. Na olimpijskih igrah so prej prišli na vrsto nordijci kot alpinci. Zgodilo se je na prvih zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924, ko je bila ustanovljena tudi Mednarodna smučarska zveza.

Tudi Slovenci smo "podlegli" nordijskemu smučanju, tako v rekreacijskem kot v tekmovalnem smislu, saj so bile nekoč tekaške tekme za svetovni pokal v Bohinjski Bistrici in na Voglu, skakalne v Planici pa so se obdržale do danes in prav dolino pod Poncami upravičeno imenujemo za zibelko smučarskih poletov. O bogati zgodovini tekmovanj v Planici in razvoju svetovnega rekorda več tukaj.

Skoki
Skoki so paradna slovenska nordijska disciplina. Na tekmah svetovnega pokala je bilo do konca sezone 2005/06 kar 27 slovenskih zmag, največ, 15, pa jih je prispeval Primož Peterka, kar ga na večni lestvici uvršča med deseterico.

Vse slovenske zmage
Primož Peterka (15 zmag)
27. 1. 1996 Zakopane
3. 3. 1996 Falun
8. 12. 1996 Kuusamo
5. 12. 1996 Harrachov
1. 1. 1997 Garmisch Partenkirchen
1. 1. 1997 Engelberg
2. 1. 1997 Engelberg
9. 2. 1997 Kulm
13. 3. 1997 Falun
18. 1. 1998 Zakopane
8. 3. 1988 Lahti
11. 3. 1998 Falun
15. 3. 1998 Holmenkollen
29. 11. 2002 Kuusamo
1. 1. 2003 Garmisch Partenkirchen

Primož Ulaga (9 zmag):
21. 2. 1981 Thunder Bay
17. 12. 1983 Lake Placid
17. 3. 1983 Planica
7. 12. 1985 Thunder Bay
8. 12. 1985 Thunder Bay
4. 1. 1987 Innsbruck
25. 1. 1987 Sapporo
26. 3. 1988 Planica
27. 3. 1988 Planica

Franci Petek (1 zmaga)
11. 2. 1990 Engelberg, delil si jo je s Fincem Arijem Pekko Nikkolo.

Peter Žonta (1 zmaga)
4. 1. 2004 Innsbruck

Robert Kranjec (1 zmaga)
26. 11. 2005 Kuusamo

Rok Urbanc (1 zmaga)
20. 1. 2007 Zakopane

Absolutni rekorder je s 46 zmagami Finec Matti Nykänen, s 33 pa mu sledi Nemec Jens Weissflog. V svetovnem pokalu se tekmuje na 90- in 120-metrski skakalnici, na moštveni tekmi, posebej pa se točkujejo tekme v poletih. Najprestižnejša je skupna zmaga na novoletni turneji, ki v Oberstdorf, Garmisch-Partenkirchen, Innsbruck in Bischofshofen privablja ogromno gledalcev. Doslej je le en skakalec, Nemec Sven Hannawald, dobil vse štiri tekme v eni sezoni. Zgodovino je Hanni pisal v sezoni 2001/2002. Med stalnimi postajami skakalcev se nepregledne množice zberejo tudi ob skakalnici v Holmenkollnu na Norveškem, v Zakopanah na Poljskem in v Planici, kjer je največkrat finale svetovnega pokala.

Zmagovalci svetovnega pokala od leta 1990:
1990 Ari-Pekka Nikkola, FIN
1991 Andreas Felder, AVT
1992 Toni Nieminen, FIN
1993 Andreas Goldberger, AVT
1994 Espen Bredesen, NOR
1995 Andreas Goldberger , AVT
1996 Andreas Goldberger, AVT
1997 Primoz Peterka, SLO
1998 Primoz Peterka, SLO
1999 Martin Schmitt, NEM
2000 Martin Schmitt, NEM
2001 Adam Malysz, POL
2002 Adam Malysz, POL
2003 Adam Malysz, POL
2004 Janne Ahonen, FIN
2005 Janne Ahonen, FIN
2006 Jakub Janda, ČEŠ
2007 Adam Malysz, POL

Teki
Tekmovanja v teku na smučeh potekajo v dveh tekaških tehnikah in na več razdaljah. Starejša je klasična tehnika, kjer ima tekač smuči namazane s posebno mažo, ki preprečuje zdrsljaj smučke nazaj. Kasneje se je razvila drsalna tehnika, skating. Za to tehniko ni potrebna nobena maža z izjemo voskov za hitrejše drsenje, ki pa jo potrebujejo le tekmovalci. Od klasične tehnike se razlikuje tudi v tem, da tekač tu teče po celi širini tekaške proge in ne le po dveh vzporednih smučinah.

Olimpijske razdalje so od 5 do 50 kilometrov. Moški tekmujejo v šprintu (1,5 km), na 15 km, 30 km, 50 km in v štafeti 4 x 10 km. Ženske razdalje: šprint, 5 km, 10 km, 20 km in štafeta 4 x 5 km. Slovenci smo s Petro Majdič dobili prvo zmagovalko svetovnega pokala. Zgodovina se je pisala 9. marca 2006 v Drammnu.

Zmagovalci svetovnega pokala od leta 1990:
1990 Vegard Ulvang, NOR
1991 Vladimir Smirnov, RUS
1992 Björn Dählie, NOR
1993 Björn Dählie, NOR
1994 Vladimir Smirnov, KAZ
1995 Björn Dählie, NOR
1996 Björn Dählie, NOR
1997 Björn Dählie, NOR
1998 Thomas Alsgaard, NOR
1999 Björn Dählie, NOR
2000 Johann Mühlegg, ŠPA
2001 Per Elofsson, ŠVE
2002 Per Elofsson, ŠVE
2003 Mathias Fredriksson, ŠVE
2004 Rene Sommerfeldt, NEM
2005 Axel Teichmann, NEM
2006 Tobias Angerer, NEM
2007Tobias Angerer, NEM

Zmagovalke svetovnega pokala od leta 1990:
1990 Larissa Lasutina, RUS
1991 Jelena Välbe, RUS
1992 Jelena Välbe, SND
1993 Ljubov Jegorova, RUS
1994 Manuela Di Centa, ITA
1995 Jelena Välbe, RUS
1996 Manuela Di Centa, ITA
1997 Jelena Välbe, RUS
1998 Larissa Lasutina, RUS
1999 Bente Martinsen, NOR
2000 Bente Martinsen, NOR
2001 Julija Čepalova, RUS
2002 Bente Skari, NOR
2003 Bente Skari, NOR
2004 Gabriella Paruzzi, ITA
2005 Marit Björgen, NOR
2006 Marit Björgen, NOR
2007 Virpi Kuitunen, FIN

Kombinacija
Čeprav gre za atraktivno panogo, kombinacija v javnosti ni tako popularna kot skoki ali teki. Tekmovalci najprej opravijo skok. Na podlagi dolžine skoka se določi štartno zaporedje in zaostanki pri teku. Tekmovalci imajo tako med tekom ves čas orientacijo, na katerem mestu so. Slovenci v tem športu ne igramo vidne vloge, čeprav je pred leti kazalo drugače. Roman Perko je namreč leta 1997 postal mladinski svetovni prvak, istega leta pa je bil peti še na članskem svetovnem prvenstvu.

Zmagovalci svetovnega pokala od leta 1990:
1990 Klaus Sulzenbacher, AVT
1991 Fred-Börre Lundberg, NOR
1992 Fabrice Guy, FRA
1993 Kendži Ogivara, JAP
1994 Kendži Ogivara, JAP
1995 Kendži Ogivara, JAP
1996 Knut-Tore Apeland, NOR
1997 Samppa Lajunen, FIN
1998 Bjarte-Engen Vik, NOR
1999 Bjarte-Engen Vik, NOR
2000 Samppa Lajunen, FIN
2001 Felix Gottwald, AVT
2002 Ronny Ackermann, NEM
2003 Ronny Ackermann, NEM
2004 Hannu Manninen, FIN
2005 Hannu Manninen, FIN
2006 Hannu Manninen, FIN
2007 Hannu Manninen, FIN