MMC RTV Slovenija

Svetovna prvenstva v alpskem smučanju potekajo že več kot 70 let. Mürren v Švici je leta 1931 prvi gostil mojstre belih strmin.

Prvih devet let so si prvenstva sledila vsako leto, med leti 1940 in 1948 ni bilo tekmovanj zaradi 2. svetovne vojne. Od leta 1948 so tudi olimpijske igre štele za svetovna prvenstva. Tako je bilo vse do leta 1980. Od prvenstva v Bormiu leta 1985 so srečanja najboljših smučarjev sveta na sporedu vsaki dve leti.

Pomembno vlogo je na SP-jih imela tudi Slovenija. Vse medalje za bivšo Jugoslavijo so osvojili slovenski smučarji. Moški so se okitili s štirimi odličji, ženske pa so jih zbrale kar sedem.

Strel in Križaj blestela v Schladmingu
Led je prebil Boris Strel, ki je bil na veleslalomu v Schladmingu leta 1982 tretji. Njegov uspeh je takrat dopolnil najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan Križaj, ki je bil srebrn v slalomu. Ugnal ga je le nepremagljivi Šved Ingemar Stenmark, ki je v svetovnem pokalu kar 86-krat stal na najvišji stopnički.

Junakinja prvenstva v Schladmingu je bila Švicarka Erika Hess, ki je zmagala na velelslalomu, slalomu in v kombinaciji. Gostitelji prvenstva so dolgo časa čakali na zlato kolajno. Na veliko navdušenje 50.000 gledalcev je v moškem smuku predzadnji dan prvenstva slavil Harti Weirather.

Zurbriggen kralj prvenstva v Bormiu
Od 31. januarja do 10. februarja leta 1985 je Bormio gostil svetovno prvenstvo. Slovenci niso osvojili medalj. Križaj je bil peti v slalomu, pokojni Rok Petrovič pa sedmi v veleslalomu. Pri moških je izstopal Švicar Pirmin Zurbriggen, ki je zmagal v kombinaciji in smuku, v veleslalomu pa je osvojil srebro, prehitel ga je Nemec Markus Wasmeier. V slalomu je Šved Jonas Nilsson nekoliko presenetljivo ugnal Marca Girardellija, Stenmark je bil le četrti. V ženskem slalomu smo videli dvojno francosko zmago. Perinne Pellen je bila zlata, tik za njo pa Christelle Guignard.

Tri kolajne za Svetovo v Crans Montani
Prvenstvo v Crans Montani leta 1987 si bo za vedno zapomnila Mateja Svet. Najbolj je presenetila v superveleslalomu, ko sta jo ugnali le Švicarki Maria Walliser in Michela Figini. Bronasto odličje si je prismučala tudi v slalomu, medtem ko je v veleslalomu zaostala le za Vreni Schneider. V vseh ženskih disciplinah so slavile Švicarke. Erika Hess je bila najhitrejša v slalomu in kombinaciji, v smuku pa je zmagala Figinijeva. V moškem smuku so prva štiri mesta zasedli Švicarji, na najvišjo stopničko se je povzpel Peter Müller. Pirmin Zurbriggen je bil najboljši v superveleslalomu in veleslalomu. Superveleslalom je bil na sporedu prvič v zgodovini prvenstev.

Mateja Svet stopila na najvišjo stopničko
Slalomska tekma za ženske v Vailu februarja 1989 bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino slovenskega (jugoslovanskega) alpskega smučanja. Mateja Svet je prepričljivo odpravila vse tekmice, za 61 stotink je ugnala tudi nedotakljivo Vreni Schneider. Švicarka je bil srebrna tudi v kombinaciji, kjer jo je prehitela domačinka Tamara McKinney.

V veleslalomu je Schneiderjeva le prišla do zlata, druga je bila Francozinja Carole Merle, tretja pa Mateja Svet. Naša smučarka je medaljo dobila šele po koncu prvenstva, saj je bila bronasta Francozinja Christelle Guignard diskvalificirana zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Pri moških je v obeh tehničnih disciplinah zmagal Avstrijec Rudolf Nierlich, Alberto Tomba pa je presenetljivo ostal praznih rok. Za povsem nepričakovano veselje v slovenski (jugoslovanski) moški ekipi je poskrbel Tomaž Čižman, ki je s štartno številko 22 prismučal do brona v superveleslalomu. Prehitela sta ga le favorizirana Švicarja Martin Hangl in Pirmin Zurbriggen.

Bokalova prismučala do slalomskega srebra
Ko je Mateja Svet leta 1990 presenetljivo končala svojo kariero pri 22 letih se slovenski ekipi v Saalbachu leta 1991 ni obetalo nič dobrega. S sijajno drugo vožnjo se je Nataša Bokal v slalomu prebila vse do srebra, prehitela jo je le Schneiderjeva.

Med zvezde belega cirkusa se je iz popolne anonimnosti zavihtel Stephan Eberharter, ki je zmagal v superveleslalomu in kombinaciji. V veleslalomu je Mitja Kunc zasedel 6. mesto, naslov je ubranil Rudi Nierlich, ki se je po koncu sezone smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Slalom je pripadel nesojenemu Avstrijcu Marcu Girardelliju.

Ogromne težave z vremenom v Morioki
Leta 1993 sta močno sneženje in veter zaznamovala prvenstvo v Morioki na Japonskem. Prvi teden so prireditelji uspeli izpeljati le obe kombinaciji. Zaradi velike časovne stiske je odpadel moški superveleslalom. Kjetil Andre Aamodt je bil najboljši v slalomu in velelslaomu, v kombinaciji pa je zaostal za rojakom Lassejem Kjusom. V nepredvidljivih razmerah je bilo veliko presenečenj. V smuku je zmagal Švicar Urs Lehmann, ki nikoli zmagal v svetovnem pokalu. Pri ženskah sta za senzacijo posrbeli Kanadačanka Kate Pace Lindsay v smuku in Avstrijka Karin Buder v slalomu.

Hrovatova bronasta v Sierra Nevadi
Prvenstvo v Sierra Nevadi je bilo predvideno za leto 1995, vendar je odpadlo zaradi pomanjkanja snega. Izpeljali so ga leto kasneje. Urška Hrovat je v slalomu prismučala do bronastega odličja, potem ko je po prvi vožnji celo vodila. V drugem teku je silovito napadla Švedinja Pernilla Wiberg in zanesljivo zmagala, Patricia Chauvet pa le za stotinko sekunde prehitela Urško in se veselila srebra. Na svojem zadnjem SP-ju je legendarni Marc Girardelli zmagal v kombinaciji. Najprej je bil na sporedu kombinacijski slalom, kjer je Avstrijec Mario Reiter prehitel Girardellija kar za dve sekundi in pol, a se Luksemburžan ni dal in je v smuku nadoknadil ogromen zaostanek. Mitja Kunc je končal na 5. mestu. Alberto Tomba je vse do Sierra Nevade čakal na zlato odličje na svetovnem prvenstvu. V Španiji je slavil v obeh tehničnih disciplinah in se veselil kot majhen otrok.

Compagnonijeva dvakrat zlata doma
Sestriere je gostil najboljše smučarje sveta leta 1997. V smuku je presenetljivo zmagal Švicar Bruno Kernen, prava senzacija pa je bila zmaga Norvežana Toma Stiansna v slalomu. V superveleslalomu je naslov iz Sierra Nevade ubranil Atle Skaardal, njegov rojak Kjetil Andre Aamodt je bil najboljši v kombinaciji. Pri ženskah so Italijani prišli na svoj račun. Deborah Compagnoni je gladko dobila obe tehnični disciplini, njen uspeh je v superveleslaomu dopolnila Isolde Kostner.

Kjus osvojil medaljo v vseh disciplinah
Lasse Kjus je bil glavna zvezda prvenstva v Vailu in Beaver Creeku leta 1999. Okrog vratu je imel na koncu prvenstva kar pet medalj. Zmagal je v veleslalomu in superveleslalomu (skupaj s Hermannom Maierjem). V smuku, slalomu in kombinaciji je osvojil srebrno odličje. V pravem trilerju na slalomski tekmi je vse presenetil Finec Kalle Palander in povsem nepričakovano zmagal. Tudi zmage Avstralke Zali Steggall v ženskem slalomu strokovnjaki niso napovedovali. Slovenke so imele po prvi vožnji veliko priložnost za medaljo. Zelo nesrečen je bil predvsem odstop Špele Pretnar na prelomnici drugega slaloma, ko je bila na poti do medalje, morda celo do zlate. Avstrijke so prevladovale v hitrih disciplinah. Renate Götschl ja zmagala v smuku, Alexandra Meissnitzer pa v supervelelslalomu in velelslalomu.

Kunc bronast v St. Antonu
Avstrijci so na domačem prvenstvu v St. Antonu pričakovali zmage v skoraj vseh disciplinah. Že prvi dan prvenstva jih je v moškem superveleslalomu na realna tla postavil Američan Daron Rahlves. Oba domača aduta Stephan Eberharter in Hermann Maier sta končala za njim. Slovenski tabor je proslavljal bron, ki ga je s sanjsko drugo vožnjo prismučal Mitja Kunc. Hitrejša sta bila le Mario Matt in Benjamin Raich, Rene Mlekuž je dopolnil slovenski uspeh s petim mestom, Jure Košir je končal na 8. mestu. Hermann Maier si je strašansko želel zlata, a mu ga je v smuku nepričakovano vzel njegov rojak Hannes Trinkl. V ženskem smuku je bila najhitrejša Michaela Dorfmeister. Obe tehnični disciplini nista postregli s senzacijo. V velelslalomu je bila najboljša Švicarka Sonja Nef, med slalomskimi količki pa se je najbolje znašla Anja Parson.

Miller zvezdnik v St. Moritzu
Čudovito smučarsko pobočje Corviglia v St. Moritzu je bilo prizorišče bojev najboljših alpskih smučarjev na svetu leta 2003. Po pričakovanju so prevladovali Avstrijci, ki so osvojili kar devet medalj. Med posamezniki je bil najboljši 25-letni Američan Bode Miller, ki je veljal tudi za najbolj priljubljenega tekmovalca med gledalci. Miller je zmagal v kombinaciji in velelslaomu, srebrn je bil v superveleslaomu. Hrvaška junaka Janica in Ivica Kostelić sta spet obnorela naše južne sosede, saj sta skupaj osvojila tri zlate kolajne. Janica je bila najboljša v kombinaciji in slalomu, kjer je zmagal tudi Ivica. Slovenija je žal ostala brez odličja, vendar z izjemnima uvrstitvama Tine Maze in Aleša Gorze. Četrto mesto Gorze v veleslalomu je bil pravi podvig, hitrejši so bili le Bode Miller, Hans Knauss in Erik Schlopy. Tini Maze je po prvi vožnji kazalo še boljše, saj je bila tretja, končala pa je na solidnem 5. mestu. Za presenečenje je tokrat poskrbela Kanadčanka Melanie Turgeon, ki je zmagala v smuku. Kralj hitrosti pri moških je postal Michael Walchhofer. Po letu 1974 je St. Moritz ponovno uspešno organiziral svetovno prvenstvo, Švicarji pravijo, da je bil to eden največjih dogodkov v njihovi zgodovini. V posnetkih izpred 29-ih let je lepo videti celoten napredek smučarske tehnike. Na tekmah se je zbralo več kot 170.000 gledalcev, kar je bilo precej nad prvotnimi pričakovanji.

Raich osvojil kar pet medalj v Bormiu
Leta 2005 sta v Bormiu pri moških smetano pobrala Benjamin Raich in Bode Miller. Avstrijec je dobil kombinacijo in slalom, v veleslalomu in na ekipni tekmi je bil srebrn, v superveleslalomu pa bronast. Miller je Avstrijcem zagrenil življenje v hitrih disciplinah. Najprej je prismučal do zlata v superveleslalomu, potem pa je tekmece deklasiral še v smuku. Ameriški sanjski dan je z 2. mestom dopolnil Daron Rahlves. Z odlično drugo vožnjo se je do zlata v veleslalomu prebil Hermann Maier. Pri ženskah sta dominirali Janica Kostelić in Anja Pärson. Hrvatica je na najvišji stopnički stala v kombinaciji, smuku in slalomu, Švedinja pa v superveleslalomu in veleslalomu. Slovenci smo največ pričakovali od Tine Maze, ki je pred prvenstvom gladko zmagala na isti progi v St. Caterini, poleg tega pa je bila najboljša tudi v St. Moritzu in Mariboru. Črnjanka ni zdržala pritiska in je odstopila že na prvi progi. Nemški smučarji so presenetljivo slavili na premierni ekipni tekmi na svetovnih prvenstvih. Srebro je pripadlo Avstriji, bron pa Franciji. Najprej so štirje smučarji odvozili superveleslalom, potem pa še slalom.

Pärsonova razred zase na domačih tleh
Februarja 2007 je za evforijo v Äreju, ki je SP gostil prvič po letu 1954, poskrbela Anja Pärson. Prvenstvo je največ uspeha prineslo Avstrijcem, domačinom in Švicarjem. Slovenski izkupiček je bil slab, saj je bil najvišje, na devetem mestu Mitja Valenčič v veleslalomu, to pa je bila tudi edina omembe vredna uvrstitev slovenskih predstavnikov. Pärsonova je potrdila, da je iz pravega testa. Potem ko se je pred tem v sezoni utapljala v povprečju in po operaciji kolena iskala pot nazaj na vrh, je eksplodirala v pravem trenutku. Kar po vrsti je osvajala zlate medalje (smuk, superveleslalom in kombinacija) in šele neuspeh v veleslalomu je dal vedeti, da je vendarle le človek. Slalomski bron in ekipno srebro sta dopolnila njeno neverjetno zbirko petih medalj. Norvežan Aksel Lund Svindal je presenetil z zlatom v smuku, prvi pa je bil tudi v veleslalomu. Prvenstvo v Aareju je udeležencem ostalo v spominu predvsem po neprijetno nizkih temperaturah in spremembah programa, ki jih je zapovedovalo slabo vreme. Tako da so morali Švedi velikokrat improvizirati in izvesti tudi po dve tekmi v enem dnevu. Pa tudi po presenečenjih, kot sta bili zmagi Patricka Staudacherja v superveleslalomu in Daniela Albrechta v kombinaciji, ter na drugi strani neuspehih Avstrijcev v smuku in veleslalomu ter polomu Bodeja Millerja, ki je ostal praznih rok.

Prireditelji svetovnih prvenstev:
1931 Mürren (Švi)
1932 Cortina d'Ampezzo (Ita)
1933 Innsbruck (Avt)
1934 St. Moritz (Švi)
1935 Mürren (Švi)
1936 Innsbruck (Avt)
1937 Chamonix (Fra)
1938 Engelberg (Švi)
1939 Zakopane (Pol)
1948 St. Moritz (Švi)
1950 Aspen (ZDA)
1952 Oslo (Nor)
1954 Äre (Šve)
1956 Cortina d'Ampezzo (Ita)
1958 Badgastein (Avt)
1960 Squaw Valley (ZDA)
1962 Chamonix (Fra)
1964 Innsbruck (Avt)
1966 Portillo (Čil)
1968 Grenoble (Fra)
1970 Val Gardena (Ita)
1972 Sapporo (Jap)
1974 St. Moritz (Švi)
1976 Innsbruck (Avt)
1978 Garmisch-Partenkirchen (Nem)
1980 Lake Placid (ZDA)
1982 Schladming (Avt)
1985 Bormio (Ita)
1987 Crans Montana (Švi)
1989 Vail (ZDA)
1991 Saalbach-Hinterglemm (Avt)
1993 Morioka Šizukuišhi (Jap)
1996 Sierra Nevada (Špa)
1997 Sestriere (Ita)
1999 Vail/Beaver Creek (ZDA)
2001 St. Anton/Arlberg (Avt)
2003 St. Moritz (Švi)
2005 Bormio/Santa Caterina (Ita)
2007 Äre (Šve)