MMC RTV Slovenija

Tenis je relativno prilagodljiva igra, saj se lahko igra na različnih podlagah (pesek, beton, trava, tepih) in v različnih okoljih (tako v dvorani kot na prostem). Ravno ta univerzalnost pa je "kriva", da teniška sezona traja kar 11 mesecev. Teniški igralci morajo biti tako v formi skozi celo leto, svoje mojstrstvo pa dokazovati na različnih podlagah.

Wimbledon velja za teniško meko. Vsakoletni turnir na sveti londonski travi pomeni svojevrsten vrhunec sezone. Zmaga v Wimbledonu pa športnika za vedno izstreli v orbito nesmrtnih legend belega športa. Vse se je pravzaprav začelo prav v Wimbledonu, kjer je bil leta 1877 odigran prvi turnir za grand slam na svetu. Spencer Gore pa je prvo ime na listi večnih zmagovalcev. Sedem let kasneje so na istem prizorišču svoj prvi turnir odigrale tudi ženske. Že na samem začetku ženske zgodovine pa stoji prvi sestrski obračun: Maud Watson je premagala sestro Lillian.

Revolucija v sedemdesetih
Z leti se je število turnirjev večalo. Teniška sezona je postajala vse daljša, nagradni skladi pa postopoma večji. Prava revolucija je nastopila v prelomu šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1968 so vsi največji turnirji postali odprtega tipa in tako dovoljevali vsem igralcem nastop v teniški karavani. Moški in ženski turnirji niso potekali na istem prizorišču le v času grand slamov, pač pa tudi v preostanku teniškega leta.

Moški so za turnirsko zmago prejemali tudi do desetkrat Billie Jean King. Septembra leta 1970 se je še z nekaterimi igralkami odcepila od enotne serije in s pomočjo nekaterih sponzorjev ustanovila izključno žensko serijo. Že naslednjo sezono je postala sploh prva športnica,
ki je v enem letu zaslužila 100.000 dolarjev.

V Wimbledonu leta 1973 je bila ustanovljena mednarodna zveza za ženski tenis (WTA). Zgodovinski dogodek pa se je zgodil v New Yorku istega leta, saj so organizatorji ponudili enako vsoto denarja tako moškemu zmagovalcu turnirja kot ženski zmagovalki. Tenis je na nivoju zaslužkov kaj hitro postal vodilni ženski šport. Chris Evert je leta 1976 postala prva športnica, ki je zaslužila milijon dolarjev, Martina Navratilova pa je leta 1982 postala prva, ki je to vsoto dosegla v enem samem letu.

Nastanek lestvic ATP in WTA
Z vse večjim številom teniških turnirjev in denarnih skladov se je pojavila potreba po oblikovanju kakovostne lestvice, ki bi znala razvrstiti najboljše igralce. 23. avgusta 1973 je Romun Ilie Nastase postal prvi teniški igralec, ki je uradno postal številka ena svetovnega tenisa.

Do danes se je na njenem vrhu zvrstilo 23 igralcev. Najdlje je na vrhu kraljeval Američan Pete Sampras, ki se je kar 286 tednov ponašal z nazivom najboljšega igralca na svetu. Čeh Ivan Lendl je bil vodilni 270 tednov, Američan Jimmy Connors pa le dva manj. Z enim samim tednom vladanja je imel najkrajšo vladavino Avstralec Pat Rafter.

Ženske so svojo jakostno lestvico dobile dve leti za moškimi kolegi. Američanka Chris Evert je 3. novembra 1975 kot prva postala prva teniška dama. Od takrat se je na prestolu zamenjalo 15 igralk. Najdaljši staž imajo Nemka Steffi Graf (377 tednov), Američanki Martina Navratilova (331) in Chris Evert (262).

Posebno mesto si zaslužita še dve igralki. Švicarka Martina Hingis je potrebovala manj kot tri mesece, da je v tekočem letu zaslužila več kot milijon dolarjev v sezoni. Le dan kasneje (31. 3. 1997) pa je z vsega 16 leti, 6 meseci in enim dnevom postala najmlajša igralka na svetu, ki je pokorila vso konkurenco. Na samem vrhu je bila skupaj kar 207 tednov. Težka poškodba pa ji je onemogočila podiranje nadaljnjih rekordov.

Američanka Monica Seles (sicer rojena v Vojvodini) je s 178 tedni kraljevanja peta na večni lestvici. Njen pohod pa je 30. aprila 1993 v Hamburgu sredi teniškega dvoboja zaustavil neuravnovešeni navijač Steffi Graf, ki jo je zabodel. Seleseva se je dve leti kasneje sicer vrnila, a se starim dosežkom ni več niti približala. Omenjeni incident je v tenis prinesel več varnosti.

Nova lestvica za novo tisočletje
S prvim januarjem leta 2000 je moška teniška serija dobila novo lestvico. Klasično ATP-lestvico je zamenjala preprostejša lestvica ATP Champions Race. Prvotna lestvica je bila (podobno kot še vedno velja za žensko) oblikovana na podlagi izidov v preteklih 52 tednih. Športnik je na določenem turnirju prejel točke le, če je dosegel boljši izid kot v preteklem letu na istem turnirju. Z ubranitvijo naslova je tako le "ubranil" točke, s slabšim pa jih celo izgubil.

Relativno težko spremljanje lestvice in svojevrstni paradoksi (Pete Sampras je leta 1999 ubranil naslov v Wimbledonu, vendar zaradi napredka rojaka Andreja Agassija in Rusa Jevgenija Kafelnikova v primerjavi z letom poprej padel s prvega na tretje mesto) so bili krivi za uvedbo današnje lestvice, ki beleži izide v tekočem letu. Teniški veljaki so staro lestvico obdržali, saj služi za določanje nosilcev na turnirjih.

V tekoči seštevek ATP Champions Race se štejejo izidi z 19 turnirjev: vseh štirih turnirjev za grand slam (OP Avstralije v Melbournu, Roland Garros v Parizu, Wimbledon in OP ZDA v New Yorku), vseh devetih turnirjev serije masters (Indian Wells, Key Biscayne, Monte Carlo, Rim, Hamburg, Toronto, Cincinnati, Madrid in Pariz), petih najboljših dosežkov na preostalih turnirjih in dosežka na masteru (velikem finalu sezone). "Obvezna udeležba" na omenjenih 13 turnirjih omogoča, da se najboljši igralci čim pogosteje srečujejo in s tem dvigajo kakovost in priljubljenost igre.

Grand slam - ko se zbere vsa smetana
Štirikrat na leto se zbere vsa teniška elita na enem samem prizorišču, kjer se delijo največji denarni kolači, v igri pa so najprestižnješi naslovi - turnirji za grand slam. Prvi turnir izmed največjih je januarja "tam spodaj" - v Melbournu, kjer igrajo na trdi podlagi. Konec maja se najboljši udarijo na pesku Rolanda Garrosa v Parizu. Mesec kasneje je na sporedu vrhunec z Wimbledonom in njegovo sveto travo, konec avgusta pa tenisači odigrajo še drugi turnir na trdi podlagi - v New Yorku.

V moški konkurenci je najuspešnejši Pistol Pete Sampras, ki je dobil 14 turnirjev za grand slam, od tega kar sedem v svojem Wimbledonu. Samprasu pa status najboljšega med najboljšimi vseh časov kazi ena črna pika: nikoli ni dvignil pokala na pariškem pesku. V finalih je zaigral kar 18-krat. En finalni nastop več pa ima Ivan Lendl, a Čeh je z 11 finalnimi porazi rekorder te črne statistike.

Osvojitev velikega slama (vsak od štirih turnirjev osvojen vsaj enkrat) pa je dosanjala peterica: Fred Perry (1935), Donald Budge (1938), Rod Laver (1962), Roy Emerson (1964), in Andre Agassi (1999). Posebno mesto v teniški zgodovini imata Donald Budge (1938) in Rod Laver (1962, 1969), ki sta v enem samem letu osvojila vse turnirje.

Margaret Smith Court pa je s 24 turnirji za grand slam vodilna v ženski konkurenci. Spisek igralk, ki so slavile na vseh turnirjih, je nekoliko daljši kot pri moških: Maureen Connolly (1953), Doris Hart (1954), Shirley Fry (1957), Margaret Smith Court (1963), Billie Jean King (1972), Chris Evert (1982), Martina Navratilova (1982), Steffi Graf (1988) in Serena Williams (2003).

Trojici pa je to uspelo v enem letu: Maureen Connolly (1953), Margaret Smith Court (1970) in Steffi Graf (1988). Nemka je nasploh edina v celotni teniški srenji, ki je osvojila tako imenovani zlati grand slam: leta 1988 je poleg vse četverice slavila še na olimpijskih igrah.

Še o servisu
Teniški pregled končajmo tam, kjer se igra pravzaprav začne - pri servisu. Najhitrejši servis so izmerili Američanu Andyju Roddicku, ki je septembra 2004 žogico v polje poslal s hitrostjo 249,4 km/h.

Roddick je v letu 2004 postavil kar pet hitrostnih rekordov, zanimivo je, da je kar tri rekorde serviral v Davisovem pokalu.

Ženski rekord ima njegova rojakinja Venus Williams, ki je žogico udarila s hitrostjo 207 kilometrov na uro. Zanimivo je, da ji je to uspelo na Roland Garrosu (leta 2007), ki velja za najpočasnejšo od vseh podlag.