Država bo na projektu tudi privarčevala osem milijonov evrov in jih namenila za drugo športno infrastrukturo. "Zagotovo v tej sezoni lahko pričakujemo prve skoke na Bloudkovi velikanki. Tako bomo proslavili desetletnico od podrtja skakalnice," je poudaril minister za šolstvo in šport Igor Lukšič med ogledom gradnje in spomnil, da so v tem mandatu zagotovili preobrat v propadajoči infrastrukturi Planice. Julija se je vendarle začela gradnja Bloudkove velikanke, kjer so zemeljska dela v grobem že končana, začela so se še dela na loku doskočišča, zaletiščih, tekočih stopnicah in na stolpih.

Na gradbišču je vsak dan v povprečju med 80 in 100 delavcev, ki bodo z enakim ritmom in vnemo delali tudi naprej. Do zdaj so gradbincem na roko šle vremenske razmere, objekt pa naj bi bil končan zgodaj spomladi. Drugo leto spomladi bodo začeli še gradnjo petih manjših skakalnic za mladinski skakalni center, ki naj bi bil končan do konca leta 2012. S tem bo končana prva faza urejanja Nordijskega centra Planica, medtem ko je druga faza, ki obsega investicijo v osrednji objekt ob izteku letalnice, trenutno v pripravah, težave pa so z urejanjem okoljskih dokumentov in pridobivanjem vseh potrebnih zemljišč.

Šest posameznikov ne želi prodati zemljišča
V prodajo zemljišč je privolilo 178 članov agrarne skupnosti, medtem ko šest posameznikov zemljišča ne želi prodati, zato bo potrebna razlastitev, ki se bo predvidoma začela marca prihodnje leto, in tedaj bo država pridobila pravico za gradnjo. Do zdaj je Republika Slovenija za odkupe zemljišč namenila 3,3 milijona evrov, prihodnje leto pa bo izplačanih še 300.000 evrov.

Vrednost investicije v Center za smučarske skoke in polete v prvi fazi je 25,3 milijona evrov, pri čemer 21,1 milijona evrov sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj. Vrednost celotnega projekta skupaj z drugo fazo pa obsega 45 milijonov evrov. Vrednost investicije za slovenski proračun se je zmanjšala za osem milijonov evrov od prvotno predvidene, zaradi spremembe glede neupravičenega stroška davka na dodano vrednost.

"Sredstva, ki bodo ostala, nameravamo nameniti za potrebe infrastrukture slovenskega športa, kjer bomo to najbolj potrebovali," je pojasnil Lukšič in dodal, da so ta sredstva za zdaj predvidena za objekte za univerzijado ali pa za evropsko prvenstvo v košarki, za katerega je prvotno predvidenih šest milijonov evrov investicij v obnovo infrastrukture.

Naj se ne varčuje pri športu
Lukšič je izpostavil tudi dosežke na področju športa v času njegovega mandata. V prihodnjem letu vlada športu kljub težki javnofinančni situaciji namenja tri odstotke več sredstev kot letos, to je 34,1 milijona evrov, od tega 18,6 milijona evrov za investicije v športno infrastrukturo in 15,5 milijona evrov za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa.

Ob tem je Lukšič tudi občine pozval, naj ne varčujejo na športu, saj bi se to dolgoročno poznalo celotni lokalni skupnosti: "Naj rajši naredijo kakšen pločnik manj ali asfaltirajo kakšno cesto manj, športno dejavnost pa naj, če se le da, okrepijo." Občine sicer v svojih proračunih namenjajo do osem odstotkov za šport, ki pa prek društev pokriva eno tretjino civilnega združevanja prebivalcev Slovenije.