



Vaša ocena: 



Ocena 4,7 od 46 glasov
Ocenite to novico!
Wengen, Adelboden, Alta Badia, Schladming ... saj so vse klasike svetovnega pokala, a Kitzbühel je samo eden. Bili smo na najbolj norem koncu tedna v svetovnem pokalu.
"Na začetku leta sem si delal koledar, katerih tekem nikakor ne smem izpustiti," mi je razlagal ameriški športni novinar Brian Pinelli. "In že samo zaradi čiste norije sem dal Kitz na vrh."
Tudi tekmovalci sami dobijo v oči poseben lesk, ko razlagajo o Streifu, o ciljnem skoku v ta avstrijski kotel, o sprejemu, ki ga tu doživijo zmagovalci ... in, ja, tudi o nočnem življenju. Kitzbühel je kraj, kjer v soboto opoldne zreš smrti v oči na najtežji smukaški progi svetovnega pokala, čez 12 ur pa že tradicionalno strežeš zgoraj brez v najbolj priljubljenem pubu v mestu in polivaš s pivom obožujoče smučarske navdušence/ke.
Kitzbühel je kraj, kjer je smučar bog in kjer ti ob zmagi podarijo gondolo s tvojim imenom, ki pelje na sam vrh Streifa, dobrih 800 metrov nad vasjo. V Kitzbühelu lahko izpolniš svoje otroške sanje ali pa končaš kariero z nesrečnim padcem, kakršnih je bilo v preteklosti že premnogo. "Je," je bil kratek, a jedrnat odgovor Juliena Lizerouxa na naše vprašanje, če je Kitz res tako poseben, medtem ko je zasanjano strmel v belino pred seboj.
Veliko slavje ob 70. obletnici
Letos so tekme Hahnenkamm (petkov superveleslalom, sobotni smuk, nedeljski slalom in klasična kombinacija) zaznamovale 70. obletnico in organizatorji so se še posebej potrudili. Za gledalce so pripravili obsežen spremljevalni program, za novinarje postavili bleščeč nov press center, za tekmovalce pa so - na olajšanje vseh - omilili brutalno progo in jim niso postavljali dodatnih pasti v obliki nepotrebnih skokov.
Okoli 100.000 obiskovalcev je v preteklem koncu tedna obiskalo to avstrijsko mondeno letovišče, kjer so damam z Guccijevimi očali, s torbicami Luis Vuitton in v krznenih plaščih predstavljale bizarni antipol trume rohnečih avstrijskih navijačev, ki so zlasti po smuku pijani zasedli mesto in izpuščali telesne tekočine na vsakem vogalu sicer idilične vasi.
Zveneča imena in brez žrtev
Vse se je zdelo, da se je uskladilo za 70. izdajo: vreme je bilo čudovito, kot smo si ga v Kitzu zadnja leta le želeli, VIP-tribune razprodane, tekme so minile brez poškodb, kakršne smo videli v prejšnjih letih, lanska žrtev Daniel Albrecht je imel tu tiskovno konferenco, na kraj "zločina" pa se je vrnila tudi predlanska žrtev Streifa, Američan Scott Macartney.
Tu so bili tudi vedno prisotni petični gostje: David Coulthard je sedel v prvi vrsti, Bernie Ecclestone je taval med smučarji, DJ Ötzi je divje pozdravljal oboževalce, tu so bile tudi nekdanje smučarske legende, kot denimo Franz Klammer, Rosi Mittermeier in Stefan Eberharter.
Smučarji kot polbožanstva
A legende preteklosti niso mogle konkurirati današnjim junakom belih strmin, ki so bili dobesedno napadani od oboževalcev z vseh strani. V Kitzbühelu mnogi stojijo po več ur na mrazu pred novinarskim središčem ali hotelom, da bi dobili avtogram svojih idolov - pa najsi bo to zveneče ime kot Bode Miller (še vedno verjetno največji ulov za oboževalce, čeprav je bil med bolj mikavnimi zlasti za sedmo silo tudi vzhajajoči zvezdnik Carlo Janka) ali pa kak C-reprezentant.
A prvo ime Hahnenkamma je bil tokrat nedvomno Didier Cuche, ki je vidno ganjen v soboto po petkovi zmagi na superveleslalomu slavil še na smuku in tako postal eden od le treh, ki jim je uspel dvojček na Streifu. Domov je odnesel ček za 120.000 evrov, od katerega pa je del podaril za žrtve potresa na Haitiju. Švicarjevemu zgledu so sledili tudi drugi smukači in oznanili, da bodo na eBayu prodajali svoje štartne številke za Haiti.
Neureuther mlajši se je pridružil starejšemu
Med zgodbami, ki so nas novinarje ta teden najbolj pritegnile, je tudi nedeljska zmaga Felixa Neureutherja na slalomu. Sina Rosi Mittermeier in Christiana Neureutherja že leta označujejo za "velik up nemškega smučanja", a je Felix pogosto pregorel v prevelikih pričakovanjih. Zdaj mu je uspelo, fant pa se je na novinarski konferenci popolnoma raznežil ob omembi, da bo zdaj imel svojo gondolo poleg očetove.
Solze so tekle tudi Marcu Büchlu, simpatičnemu in izredno priljubljenemu tekmovalcu iz Liechtensteina, ki je pred dvema letoma tu slavil na superveleslalomu kot najstarejši zmagovalec v svetovnem pokalu, zdaj pa se je ob stoječem aplavzu 38-letnik poslovil od smučarske karavane. Ivica Kostelič je osvojil kombinacijo in na konferenci dejal, da je to žalosten dan, saj je bil to pogreb klasične kombinacije. Tendenca se je namreč usmerila v superkombinacijo.
70. pokal Hahnenkamm pa so zaznamovali tudi Slovenci, ki so nenadoma ponovno v središču pozornosti svetovnih medijev. Andrej Jerman je bil na superveleslalomu za las 4., Andrej Šporn pa je presenetil vse (razen sebe), ko je na smuku zaostal le za Cucheem. In da se je Slovencem odprlo prav v Kitzbühelu, nosi še poseben pomen. Gre le za nespornega velikana v belem cirkusu.
Prijavi napako
Bode Miller je s pogledom človeka, vdanega v usodo, stoično podpisoval avtograme.
Dragi MMC, ponavadi nisem med ljudmi, ki bi kritizirali vaše pisanje, kljub vsem slovničnim napakam in pogosto suhoparnim novicam. Toda mimo dejstva, da vam je postalo pisanje novic tako odveč, da samo naredite copy-paste lanskoletnega komentarja pod sliko Bode-ja Millerja iz Kutzbuhela, pa kaže na popolno pomanjkanje domišljije in delavnosti vaših tako imenovanih novinarjev. Očitno bi bil čas za zamenjavo le teh...
Se mi zdi Beaver Creek prav toliko spektakularen, če bi le obstajalo zanimanje za smučanje tam čez lužo.
sej je en kup slik, kjer so barve zjebane, predvsem modra, gl. npr. slovensko zastavo na 17.sliki
Kajne, da se ni težko potruditi!
presmučal sem jo tudi jaz. Ne vem pa če si se, ko si bil na tej progi, vprašal kako bi bilo 130 kmh smučat tam po teh "prepadih" kot si sam omenil...
proga je težka, cesta res ne, ampak težka pa je. in točno tako kot je simce rekel. po eni strani bi vsi vsak teden gledali ubijalski smuk in čakali kdaj se bo kakšen polomil, po drugi ste pa tako zelo zaskrbljeni...
meni so vse proge v svetovnem pokalu carske, še posebej pa smučarji, ki se spustijo po njih :)
1) Avstrijci se imajo za glavne in je alpsko smucanje kao njihov sport
2) Promocija tega dogodka v svetu in predvsem na sirsem srednjeevropskem prostoru.
Proga kot taka razen prvih 20 sekund in precneg prehoda na koncu sploh ni nic posebnega ( dooooolga cesta, sledi malo vljujanja po rahli, ampak zelo rahli strmini do po novem zadnjega skoka (Hausbergkante), tu spet 5 sekund akcije na prehodu in konec. Sem jo presmucal, saj so res prepadi vmes, ampak konec koncev nic posebnega.
Obsatajajo tezje proge: Ptice roparice, Wngen, Garmisch, Bormio.
Sicer pa, okusi so razlicni :)
se pravi, kitzbuhel ima na krajšem terenu več vratolomnih delov, zato se strinjam da je brez konkurence plus vsa tradicija
Lp.