Vaša ocena: 
Ocena 4,9 od 32 glasov
Ocenite to novico!
Ta konec tedna bo svetovni pokal v alpskem smučanju doživel svoj vrhunec, ko se bodo pod zloglasnim Petelinjim grebenom v Kitzbühelu zbrali najboljši smučarji sveta.
70. tekme za pokal Hahnenkamm naj bi bilenajboljše in največje do zdaj. Vsaj tako obljubljajo organizatorji, ki so jubilejni smučarski praznik zastavili izredno velikopotezno.
Povečali so nagradni sklad, postavili novo infrastrukturo za gledalce, za novinarje pa novo, modernejše novinarsko središče, ki je zamenjalo že dotrajano zgradbo z omejenim številom računalnikov in žemljami s posebno salamo za kosilo.
Pričakujejo okoli 100.000 gledalcev, povpraševanje za vstopnice še nikdar ni bilo tako veliko, tridnevne prepustnice gredo za med, VIP-vstopnice za morda najtežji smuk na svetu na Streifu pa so že pošle. Vse kaže, da bo VIP-tribuna, na kateri petičnejše obiskovalce (ki jih v "Kitzu" pač ne manjka) čakata odeja in šampanjec, razprodana tudi na petkovem superveleslalomu in nedeljskem slalomu.
Zlasti zanimanje za slalom je organizatorje pozitivno presenetilo, povečan interes pa pripisujejo dejstvu, da so tekmo ponovno preselili na pobočje Ganslern, tradicionalno prizorišče kitzbühelskega slaloma.
Najbolj zlovešč smuk na svetu
Hahnenkamm je sicer z naskokom največji letni športni dogodek v Avstriji (z njim lahko primerjamo le še tradicionalni nočni slalom v Schladmingu, ki poteka vsako leto v torek po Kitzbühelu). Letos bo tri dneve tekem (in še dva dneva treningov) še dodatno začinila bližina zimskih olimpijskih iger v Vancouvru - te so oddaljene le tri tedne, smuk na Streifu pa je zadnji pred tistim v Whistlerju.
Primerjati oba smuka je sicer dokaj nehvaležno - kanadski je za mnoge najboljše in najbolj izkušene smukače preprosto prelahek, medtem ko tisti v Kitzbühelu vliva strahospoštovanje tudi najstarejšim veteranom belega cirkusa. Kaj potrebuje smučar za zmago na Streifu, smo lani vprašali Marca Büchla. "Jajca," je bil jasen veteran iz Lichtensteina.
85-odstotni naklon
Ko stojite ob štartni hišici, na štartu 3.200 metrov dolgega smuka z naklonom do 85 (!) odstotkov, visoko nad idilično in svetovljansko alpsko vasico vas še brez smuči na nogah zalije mrzel pot. Ta smuk je tako strašljiv, da se zgodi tudi, da trenerji ne prijavijo celotne ekipe, kot se je zgodilo s Kanadčani pred nekaj leti. 140 kilometrov na uro je hitrost, ki jo dosežejo tekmovalci.
Ne ravno mačji kašelj, če upoštevate še kup pasti, ostrih ovinkov in umetnih skokov na progi, ki so v preteklosti zahtevali že veliko žrtev. Nazadnje se je lani poškodoval švicarski šampion Daniel Albrecht (ki še kar okreva), predlani pa smo gledalci v ciljni areni videli grozljiv padec Američana Scotta Macartneyja.
Gondola za nagrado
"Kitz" so osvajali le največji in najbolj izkušeni - Herman Maier, Didier Cuche, Michael Walchofer, Kristian Ghedina, Franz Klammer ... Eden izmed motivov (poleg prestiža samega) je tudi izpis imena zmagovalca na gondali. Med njimi sta tudi dva Slovenca - Bojan Križaj in Jure Košir (oba za slalom).
Nepopisljiv je tudi občutek, ko te na večerni podelitvi nagrad pozdravi nepregledno morje navijačev (njihovo opitost in pogosto precej izrazit lokalpatriotizem nekateri bolj občutljivi težko spregledajo - tako sta se, denimo, Američana Bode Miller in Ted Ligety v preteklosti že hudovala nad kepami, ki so letele proti njunima glavama).
Zastave in transparenti vihrajo visoko, pirotehnika grozi, da bo zanetila celotno ciljno areno, pogledi oboževalcev in oboževalk pa so včasih že skorajda grozeči. V soboto jagodo na torto postavita še veličastni ognjemet in tradicionalno barmanstvo smučarjev zgoraj brez v najbolj priljubljenem pubu v mestu (in edinem, ki ne vrti avstrijskih šlagerjev, ampak udarni rock).
Bo vmes poseglo vreme?
Edino, kar bi lahko ogrozilo največji smučarski spektakel, je narava sama. Vremenska napoved namreč ni najboljša, tako da so prvi, torkov trening odpovedali že pred torkom.
To sicer ne bo odvrnilo na tisoče gledalcev, da se ne bi v teh dneh zgrnili v Kitzbühel, ki slovi tudi po svojih zvezdniških obiskih, razkošnih zabavah in številnih obtekmovalnih družabnih dejavnostih. Za dame s torbicami Louisa Vuittona, skibuckami D & G in Guccijevimi sončnimi očali se tako ali tako zdi, da jim tabla z rezultati na tekmah ne predstavlja vrhunca tedna.
Program:
- petek: SUPERVELESLALOM (11.30),
- sobota: SMUK (11.30, šteje tudi za kombinacijo),
- nedelja: SLALOM (10.30/13.45, šteje tudi za kombinacijo).
Finale svetovnega pokala v Planici
Če so progo malo spremenili, da ta ni več tako nevarna, in ni posledica vsake napake brutalen padec pa ni s tem nič narobe. Seveda je smuk že sam po sebi nevaren in če ne bi bil, bi izgubil svoj pomen, ampak ne gre v nedogled stopnjevat težavnosti. Streif je zagotovo še vedno atraktiven in dihjemajoč.
Še vedno precej ljudi gleda na padce pri smuku kot na šov, ne kot nesrečo, kar se mi zdi neetično. Jaz ne bi več gledala česa takšnega, kot se je lani zgodilo z Albrechtom, ki pa je navsezadnje kljubvsemu imel še srečo. Po vsem kar je prestal, bo verjetno še lahko tekmoval, kar je pravi čudež. Lahko bi se ubil ...
Ulrike Maier je edina smrtna žrtev vsaj kar se ženskih tekem svetovnega pokala tiče, tako da tista tekmovalka gotovo ni umrla.
Kar se težavnosti prog tiče, sta Kitz in Wengen precej 'porezana' in tako manj nevarna, tako da bodo imeli mladi, manj izkušeni tekmovalci tipa Zrnčić-Dim sedaj veliko več možnosti za dobro uvrstitev. V polni, brutalni izvedbi proti Cuchu, Millerju in Walchhoferju in drugim ne bi imel šans. Vseeno smukov nima smisla razvrščati po težavnosti kar tako na slepo, edino kredibilno mnenje lahko dajo tekmovalci, ki so presmučali vse te proge. K težavnosti dodajo svoje še vremenske razmere - ogromna razlika je presmučati denimo Streif ali Lauberhorn v soncu/megli, na ledu/mehkem snegu itd. To so vedno tekme za stare mačke.
S tega vidika je škoda, da precej drugih manj znanih smukaških prog na svetu sameva, urnik smukov je ponavadi 8-10 tekem, vse ponavadi zasedejo že našteti, zelo redko vskoči še kak drug kraj. Klammer je nekoč dejal, da je zanj najtežja proga tista v Megevu (kjer se je l.1970 ubil Francoz Bozon). Potem so tu St. Anton, Altenmarkt, St. Moritz, Vail, Veysonnaz - povečini dolge, mestoma zelo strme proge z veliko prelomnicami in ostrimi zavoji pri veliki brzini. Pa Whistler Mt. kjer bo olimpijski smuk, Garmisch z novo progo (ne tista na kateri je zmagal Jerry), to bodo preizkusili marca na finalu, lani je tekma odpadla. Še ena komponenta, in to je nekoč Girardelli izpostavil za bistveno kar se tiče varnosti pri smuku, je postavitev proge.
Mogoče bi lahko gledali tekmovalce (vsaj številke od 15-23) po celi progi. Nastavijo še 2 kameri od Steilhanga mimo Brückenschuss & Gschöss-a do AlteSchneise, pa imamo celo progo pokrito.
Si bil kdaj tam? Očitno ne! Bormio se lahko skrije pred kitzbuhlom in wengnom. Prvi je definitivno kitzbuhel in drugi wengen. Ostalo pa razvrščaj sam.
1.Kitzbuhel/Bormio
2. biver krik
3.Wengen (zaradi dolžine)
4Val Gardena
5.Ga-Pa
......
6.valdizer,
7.kvitfjel
8lake louise
prvih 30s (start, mišnica-največji naklon, steilhang)
zadnjih 20 s (hausberg kanta, prečni prehod, kompresija in skok)
srednji del ni preveč zahteven
Dobro, takrat sem smučanje spremljal še redno.
21. januar 2010 ob 13:25
Prijavi neprimerno vsebino
No, v letošnji sezoni je Kitzbuhel definitivno izbubil status najtežjega smuka (že kakšnih 10 let nazaj je to tezo najtežjega izpodbijalo kar nakaj tekmovalcev, v odgovor pa so organizatorji v zadnjih par letih nekatere, sicer že prej težavne dele, zelo potencirali - predvsem v zadnjem delu proge - prečni prehod z čimveč majhnimi in velikimi grbinami ter ledom in ciljni skok oz. polet, ki ni odpuščal niti najmanjše napake. In potem sta zadnji dve leti njega žrtvi postala Albrecht in Macartney, skoka v prečni prehod pa Lanning. Tako v letošnji izvedbi nekaterih simbolov Kitzbuhela sploh ni več - zadnji skok pri 140 km/h je odstranjen , prav tako skok v prečni prehod in neuravnovešene grbine na njem. Tako kot ni več wengenskega znamenitega skoka ob ogradi v cilj. Škoda... res drži, da je čimvečja varnost na prva prioriteta, mogoče pa so se na napravilnem mestu začeli odgovarjat na vprašanje prevelikega števila poškodb in padcev. Žrtve so tako tradicionalne proge in njihovi znameniti (težki) deli, namesto vedno bolj brutalna oprema smučarjev...
Podpišem.
Pa še popravek: Kitzbühel je srednjeveško mesto. Njegovi prebivalci ziher niso navdušeni, da se ga ima za alpsko vasico ...
Drgač pa tole zard ciljnega skoka, jest mam tak filing da vsako leto rečejo da ga sploh ne bo oz. ga bodo zglihali, ampak menim da se dolžina skokov nič ne krajša. (če se spomnimo samo padca maccartneya).
4Q - - padci na streifu
- padci na streifu
- dosedaj izvedenih 50 smukov (22x zmaga v Avstrijo, 13 x v Švico, po 4x v Kanado in Francijo, 3 x Norveška, 2 x Nemčija, po 1 x pa ZDA, Luksemburg in Italija)
- največ zmag: Franz Klammer (4), sledijo Zurbriggen, Heinzer, Alphand in Schranz (po 3), Kjus, Eberharter, Cuche, Podborski, Collombin, F. Strobl, Ferstl, Walcher in Wirnsberger (po 2), ostali po 1
- najtesnejša zmaga: dvakrat je stotinka odločala o zmagovalcu, prvič l. 1975 (Klammer vs Thoeni), drugič l. 2004 (Kjus vs Eberharter), enkrat pa sta dva smukača delila zmago, l. 1978 Sepp Ferstl (Nem) in Josef Walcher (Avs)
- največja prednost: 2,06 sekunde Klammerja pred Norvežanom Erikom Haakerjem (l. 1976)
- rekord proge: 1.51.57 Fritz Strobl (Avs) l. 1997
- najboljša slovenska uvrstitev: Andrej Jerman 7. mesto 2009
- prvi šprinterski smuk za svetovni pokal so izvedli prav v Kitzu in sicer l. 1990 (zmagal Skaardal) in potem še dva 1998-99 (zmagala Cuche in Kjus)
- sladko maščevanje: dvakrat (v enem dnevu!) je Avstrijcem podkuril Francoz Luc Alphand l. 1995, potem ko mu je v Val d Iseru s številko 61 zmago speljal mladi Josef Strobl, tisti dan je v Garmischu senzacionalno slavila Florence Masnada v superveleslalomu, torej 3 zmage v enem dnevu za isto državo, kar je seveda rekord
- hitre Elanke: svojo edino smukaško zmago ima Elan prav iz Kitzbuhla (Bruno Kernen I. - 1983) pozor, ni isti smukač, ki je l. 1997 postal svetovni prvak, zato tudi tista I.
- padci, ki so ostali v spominu: Križaj in Stenmark (v začetku 80-ih), Brooker (1987), Stemmle (1989), Heinzer (1994), Schifferer in Vitalini (1995), Ortlieb (1999), MacCartney in Albrecht zadnji dve leti, pa še precej drugih...
Se še kdo spomni?
http://www.youtube.com/watch?v=yH5iV4T1a
P0