Zaveda se, da trenutno njegovi skoki še zdaleč niso taki, kot bi si želel. Da v Planici v nedeljo ni tretjič zapored postal poletni državni prvak, se je že prej sprijaznil, s tretjim mestom pa je pravzaprav izvlekel največ, kar je lahko. Do 22. novembra, ko se bo v Klingenthalu začela sezona svetovnega pokala, je še dovolj časa, da skoke dvigne na višjo raven.

Večna uganka: zakaj slab štart v sezono?
"Do štarta je še mesec trdih priprav. Težko bo, je pa dobrodošlo, da je prva tekma na 120-metrski skakalnici, kar mi zelo leži. Če na 90-metrski ne gre, lahko izgubiš motivacijo in potem iščeš prave občutke. Že nekaj let sezone ne začnem najbolje. Ne vem, zakaj, rešitve tega problema še nisem našel," je za MMC povedal 24-letni Ljubljančan.

Vzdušje v reprezentanci, ki jo odlično vodi glavni trener Goran Janus, je še naprej idealno: "Drug drugega rinemo naprej. Trenutno se zavedam, da so drugi boljši. Vedno je eden, ki zelo dobro skače in ti da merilo, neko letvico, ki jo moraš preskočiti. Tako imaš nenehno stik z najboljšimi."

O olimpijskih igrah za zdaj še ne razmišlja preveč. "Težko se bo že uvrstiti v reprezentanco. To bo prvi cilj. Veliko dela me čaka, glede na to, kako fantje dobro skačejo. Samo upam lahko, da bom med potniki za Soči."

Morda celo bolje, da finale ne bo na velikanki
Eden izmed vrhuncev sezone bo seveda spet planiški zaključek zime. Nič ga ne moti, da tokrat zadnje tekme ne bodo na letalnici. "Sem pristaš tega, da naj temeljito obnovijo letalnico in da naj bo čim večja. Bomo pač eno sezono na 120-metrski, ki je odlična za trening, tako da bomo kvečjemu nekaj pridobili. Pred tekmami na velikanki namreč nismo mogli trenirati nič več od konkurence, zdaj pa bomo lahko."

Oče Miran v nehvaležni vlogi
Tudi v novi sezoni bo na tekmah Jurija spremljal oče Miran, ki je pogosto tarča kritik, ko prižiga tekmovalcem zeleno luč, da se lahko spustijo po zaletišču. Kako Jurij komentira delo svojega očeta? "Kadar ga opravi dobro, ga nihče ne pohvali, če je kaj slabo, vsi kritizirajo. Nehvaležno. Vemo, kako je vreme lahko spremenljivo. Vedno bo kakšna pritožba na njegovo delo."

Ali mu Jurij kdaj po tekmi kaj očita? "Seveda. Po eni strani ga razumem, po drugi moram nekaj reči. Dolžan mu ne želim ostati ničesar."

Tudi to poletje je šel Jurij na očetovo jadrnico (Miran Tepeš je strasten jadralec in je plul že po vsem svetu), vendar le za tri dni v Istro. "Več časa ni bilo, saj sem poletje posvetil pripravam. Letos je bilo več kondicijskih treningov, medtem ko smo bili na skakalnicah približno toliko kot lani."

Anja za začetek na 60-m skakalnico
Precej bolj trnova pot k vrhu čaka Jurijevo sestro Anjo Tepeš. Prav na zadnji tekmi lanske sezone si je v Oslu poškodovala koleno. Morala je na operacijo in je šele zdaj dobila zeleno luč, da gre lahko spet na skakalnico. "Komaj čakam, da bom spet na vrhu. Prvi skok bom opravila v Beljaku na 60-metrski skakalnici."

Poleti je bila tako večinoma v fitnesu in na Mostecu, žal seveda ne na skakalnici. Medtem ko si večina tekmovalcev želi, da bi se zima čim prej začela, ima Anja drugačne misli: "Upam, da bo sneg čim pozneje zapadel. Najprej moram začeti na plastiki. Mislim, da bom hitro spet nazaj, čeprav bo nekaj časa trajalo, da bom spet dobila zaupanje."

Ema še zaostrila konkurenco. In prav je tako.
Konkurenca v ženski reprezentanci je s prihodom Eme Klinec še bolj zaostrena. "Ekipa je vedno močnejša in težko se bo že uvrstiti med šesterico, ki bo nastopila na tekmi svetovnega pokala. Emi seveda zelo privoščim, super je, da je čim večja konkurenca, s takšnimi rezultati da vsem še več motivacije za trening."

In kako 22-letna Anja Tepeš komentira, da lahko tako mlade tekmovalke že krojijo svetovni vrh? "Mladost je prednost. Pri puncah je sploh značilno to, da se pozneje razvijejo in zato lažje skačejo. Največji problem je sicer teža. Ko nehaš rasti, namreč po navadi pridobiš težo."