



Vaša ocena: 



Ocena 4,8 od 25 glasov
Ocenite to novico!
Kaj prinaša rezultat v alpskem smučanju - 250 dni garanja na snegu družine Kostelić ali učinkoviti trening Lasseja Kjusa, ki na sezono nikoli ni imel več kot 100 dni snežnega treninga?
Filip Gartner, ki je bil v vlogi trenerja kar 25 sezon svetovnega pokala, je prepričan, da preveč treninga prej škoduje kot koristi tekmovalcu. "115 dni na snegu je maksimum. Lasse Kjus, ki sem ga treniral, nikoli ni imel več kot 95 dni. Smučar mora imeti še čas za kondicijsko pripravo, za počitek in nenazadnje za šolo," je povedal Gartner, ki je tudi prepričan, da belina, ki ji je alpski smučar izpostavljen med treningom zlasti na ledenikih, ni dobra za živčni sistem. Takšnemu tekmovalcu se zjutraj že v očeh vidi, da ni pravi, zato treninga ni sposoben opraviti maksimalno.
Gostje še Jerman, Šarabon, Blažič in ŽvanManjka terenov za veleslalom
Jerman, ki je na forum prišel še poln vtisov po kitzbühelskem smuku, je Gartnerjevim besedam o Kjusovi "zmernosti" pri treningu oporekal, češ da je le malo takšnih talentov, kot je Kjus, je pa Tržičan pritrdil ugotovitvi, da bi bili njegovi rezultati še boljši, če bi več in bolje treniral veleslalom. V osnovni disciplini alpskega smučanja Slovencem z izjemo Tine Maze nikakor ne uspe dosegati vrhunskih rezultatov, razlog pa je po Blažičevem mnenju zlasti ta, da pri nas enostavno ni pravih terenov oziroma poligona, na katerem bi tekmovalci lahko mirno trenirali, ne pa da jih upravljavci smučišč preženejo že ob 10. uri.
Malokdo obvlada smučanje po grbinah
Prihodnost slovenskega alpskega smučanja ni prav svetla. Smučarski klubi izumirajo, tisti, ki še delujejo, pa morajo upoštevati želje staršev, ki sofinancirajo treninge. Danes otroci smučajo na željo staršev in smučajo le tisti, ki imajo denar, saj ena sezona stane vsaj 6.000 evrov. Ambicije staršev so takšne, da hočejo hiter uspeh. Prepogosto se zato zgodi, da slovenski smučarji blestijo v mlajših kategorijah, nato pa se izgubijo, saj se zasitijo s tem športom. Še večji absurd je, da se naučijo le tekmovalnega smučanja. "Medtem ko smučanja po grbinah in v celem snegu ne obvlada kar 90 odstotkov mladih", je bil oster Gartner.
Cilj niso zmage na tekmovanjih mladih
Predstavnika stroke (Dr. Milan Žvan in Gorazd Janko, ki se je iz prve vrste dejavno vključeval v razpravo) zavračata očitke, da je cilj Smučarske zveze zmaga na tekmovanju mladih, kot je Monte Bondone. Seveda ni nič narobe, če otrok zmaga na takšnem tekmovanju, ampak želja je ustvariti takšne tekmovalce, kot je Andrej Jerman. Gartner priporoča drugačen pristop k delu, pri čemer se ne sme ubiti otrokove tekmovalnosti. Ne razume trenerjev, ki na smučišču zgolj postavijo progo, se ob njej sončijo in občasno po voki-tokiju na štart sporočajo informacije.
Vrednote so se spremenile
Dr. Žvan meni, da je pri nas logično zgodnje selekcioniranje, saj si enostavno ne moremo privoščiti, da bi delali tako kot Avstrijci, ki imajo 100 tisoč smučanja želnih otrok. Matjaž Šarabon, ki se je moral otepati nekaterih očitkov o okorelosti Smučarske zveze, je pristavil, da so se vrednote v zadnjih desetih letih korenito spremenile. Otrokom se niti zdaj, ko je dovolj snega, ne ljubi na bližnji hrib, ampak raje čepijo doma pred računalnikom. Na takšen način novih talentov ne bo ...
Cilj Slovenije: dve medalji v Vancouvru
V več kot dveurni razpravi se seveda ni bilo mogoče letošnjim izogniti olimpijskim igram. Šarabon vztraja, da morajo biti cilji postavljeni visoko in morda malce nad realnimi zmožnostmi. Cilj je ena medalja v ženskem in ena v moškem smučanju. Andrej Jerman: "O pričakovanjih je nehvaležno govoriti. Vem iz lastnih izkušenj. Jasno je, da imaš višje apetite, če imaš za seboj dokaj dobro sezono, tako kot jaz letos. Gre za eno tekmo, oči javnosti so uprte vate. Vse se lahko zgodi."
Slabše razmere Jermanu odnesle zmago
Jerman je izpostavil primer Franza Heinzerja leta 1992: "Tisto zimo je zmagoval, na olimpijskih igrah pa se je pognal s štarta in so se mu odpele smuči. Tu so še vremenske razmere. V Kitzbühelu na superveleslalomu sem imel smolo, ko sem štartal med prvimi, saj je bila tema, kot smučarji pravimo, če je vidljivost slaba. Prepričan sem, da če bi imeli vsi enake pogoje, bi zmagal, a sem bil četrti. Skratka, dejavnikov, ki vplivajo na rezultat, je veliko. Zdi se, da na takšnih tekmah lahko več izgubiš, kot dobiš!"
O temi so razpravljali predvsem ljudje, ki se jim o tem, kaj dela današnja mladina, niti ne sanja. Pa saj se jim tudi ne more, danes ne več. Danes mladi že kmalu vedo kaj hočejo, v urejenih družinah straši upoštevajo njihove želje. Otroci športniki pridno hodijo v šolo, so vzorni predstavniki svoje generacije in konec koncev dobri športniki. Ja moji dragi gospodje, tudi taki so, samo če smo to pripravljeni videti!
Žal tega v današnji SZS niso sposobni in pripravljeni videti. Pa saj tio sploh ni čudno. v SZS je sistem dela, pa velik del strokovnjakov in tistih ki jo vodijo, tak kot pred 30 leti.Takrat je bila to zmagovalna kombinacija in mi se jo še vedno držimo. To žal danes, ko je svet šel za 30 let naprej, ne pelje več nikamor. Dajte gospodje, dajte prostor mladim, tistim ki danes živijo s smčarji, tistim ki so jim tekmovalci v prvem planu.
Dokler bo SZS obstajala zaradi sebe, funkcionarjev in trenerjev, ne pa zaradi tekmovalcev, , dokler bo sistem dela isti, kot je že 30 let, dokler bodo odločali isti, kot že 30 let, kakega napredka v slovenskem smučanju ne moremo pričakovati.
ganizaciji zvez, ........ Jaz osebno vidim največji problem v pomanjkanju strokovnosti trenerjev, ki delajo z mladimi. Veliko pomanjklivosti se da nadomestiti z delom. Lep dokaz za to sta Pegan in Petkovšek, ki trenirata v drvarnici.
DOTAKNITE SE ŠE SISTEMA PO ZLATI GENERACIJI (PRETNAR, DOVŽAN, BOKAL, VRHOVNIK, KOŠIR, KUNC...), KI JE ODPIRALA MESTA IN KVOTO MLAJŠIM. SISTEM C, B IN A EKIPE T.I. PIRAMIDNI SISTEM, KI GA JE BOJDA POSTAVIL TONE VOGRINEC, SE JE V SLOVENSKI SITUACIJI IZKAZAL ZA POPOLNOMA NEUPORABNEGA.
ŠELE V ZADNJEM LETU SE TRENERJI POGOVARJAJO O ODPRTIH KVALIFIKACIJAH. VEDITE PA, DA JE BILO 10 LET ZAVOŽENIH. SMILIJO SE MI LE TISTI STARŠI, KI NISO PREMOŽNI, KI SO POŠTENI IN SE NE MEŠAJO V DELO SZS PA SO VENDARLE BILI OPORA TEKMOVALCU, KI BI VEČ KOT EVIDENTNO MORAL PRIPADATI EKIPI. MI PA SMO ŠLI PO VZORU VELIKIH- AVSTRIJCEV NPR. KI IMAJO VEČJO ( NI PA REČENO DA BOLJŠO) BAZO. IN MI SE ŠE DANES OBNAŠAMO DO TEH TEKMOVALCEV, KOT DA JE TA BAZA ŠE VEČJA KOT PA V AVSTRIJI. ŠE BOLJ SMEŠNO JE, DA NA NAŠE TALENTE OPOZARJAJO TUJI TRENERJI. O DELU A EKIPE PA NASTOPI DRUGA ZGODBA, KJER SO REZULTATI DELA ŠE BOLJ VIDNI, ČE SE DELA KVALITETNO, KAR PA NAJBRŽ NE PO VZORU KOSTELIČEV NE PO VZORU KJUSEV, AMPAK PO LASTNEM VZORU, DA SE SEVEDA UPOŠTEVA VSA INDIVIDUALNOST IN PRIPADNOST. ZAVOŽENO BO ZELO TEŽKO POPRAVITI IN VERJAMEM, DA NA SZS RAZMIŠLJAJO O RAZNIH FORUMIH, DA BI PRIŠLI DO PRAVIH ODGOVOROV.
Kapo dol Filip in tudi tvojemu na žalost pokojnemu bratu Alešu!!!
Škofja Loka
Eno je, da smučaš rekreativno (pa že to je, kot je omenil model, drago), ko pa se s smučanjem želiš ukvarjati profesionalno pa trčiš ob številne finančne ovire in probleme. Namreč - včasih je bilo smučanje veliko cenejše, danes je to šport za tiste, ki so pripravljeni vložiti velike vsote denarja. In ne samo to - tudi starši, ki bi si morda lahko to privoščili, bodo raje otroku omogočili kaj drugega kot smučanje, saj je pri smučanju še dosti tveganja itd.
Rešitve je težko najti - dejstvo pač je, da ljudje niso tako neumni, da bi na dolgi rok tvegali pri smučanju - morda v najmlajše kategorije še, potem pač odnehajo.
poglejmo en dan smučarije kok stane:18,5€ (celodnevna študentska karta/med tednom)+min.10€ (za en konkreten obrok npr. enolončnica + čaj, in za en postanek na čaju)+bencin...cca 40€ ti ne uide.
Lahko ima nekdo interes, ampak če ni denarja, potem je nemogoče - do določenih let pa pade vse na starše. Zato se mnogi, ki bi morda imeli perspektivne možnosti v smučanju, odločijo za kaj drugega, ker smučanje je zelo tvegana investicija.
In kakšna je potem selekcija:
- najprej odpadejo talenti, ki nimajo denarja za smučanje
- nato odpadejo ne-talenti, ki sicer imajo denar, a se jim pri določenih letih ustavi (tja do FIS tekem še gre samo s treningi in trdim delom, potem pa to več ni dovolj)
- ostanejo le tisti, ki so tako talenti kot imajo denar -> Kostelići so ogromno tvegali, poznam malo njihovo zgodbo - če Janici in Ivici ne bi uspelo, bi verjetno vsi trije lahko samo storili samomor
Namreč - smučanje je proti nogometu, rokometu, košarki, tudi atletiki idr. zelo zelo DRAG šport. Če nimaš smučišča pred nosom, kot ga imajo npr. na Pohorju, potem je že bencin strošek, pa več parov smuči -> za vsako disciplino rabiš 2 para = 8 parov, potem rabiš še smuči za "prosto smučanje" in še ene dodatne za rezervo - torej 10 parov smuči. Temu sledi še servis smuči, ki mora biti vsakič drugačen, saj je to odvisno od temperature snega - pomnimo celo tekme svetovnega pokala, ko so se nekateri najboljši "zamazali", kar se v mlajših kategorijah še večkrat zgodi. Potem je tu še trener, številna bivanja drugje (tudi bivanje v planinski koči je v primeru večkratnega bivanja zelo drago). Da o drugi opremi sploh ne govorimo, tu so še karte za smučišča, štartnina in še marsikaj se najde. Smučar rabi 6 let do FIS tekem (najmlajša kategorija - 2 leti, mlajši dečki - 2 leti, starejši dečki - 2 leti), potem pa vsaj 2 leti (ampak ob res velikem talentu), da se ti iz FIS-a uspe uvrstiti na svetovni pokal (govorim o res najboljših). Torej - 8-10 let rabi zelo dober smučar, da sploh pride do prvih kvalitetnih dohodkov (nagrade na tekmah za mlajše kategorije so namreč mizerne - ko sem jaz treniral, so dobili pokal pa še kakšno majico ali čokolado - denar? Sanjaš ga lahko).
Smučanje je predrag šport celo za tiste starše, ki imajo sicer normalno visoke dohodke, vendar raje otroku ponudijo kaj drugega. Ker tudi če je denarja dovolj, ni nujno, da je nekdo talentiran za smučanje - zgolj s treningi in profesionalnimi pristopi namreč ne prideš preveč daleč, morda se ti uspe uvrstiti v Svetovni pokal, tu pa se stvar konča. Do točk pač nesposobni ne pridejo, to je realnost.
Zato pač - v nogometu v celi sezoni treninga zapraviš toliko denarja kot v smučanju v 4-ih dnevih smučarskega treninga. Le zakaj se torej odločiti za smučanje, če te finančno praktično "ubije"?
Gartner je dober povedal, da ni vse samo v dosežkih v mladinskih vrstah ... imamo mi ogromno prvakov, ki so kot člani pogoreli. Razlog je tudi v tem, ker v srednji šoli pridejo tekmovalci na FIS lestvico med "neuspešne" 25 letnike, ki jih psihično uničijo, ker se počutijo ogrožene. Vogrinc je uničil mlajše reprezentančne selekcije ... s tem je tudi tekmovalnosti manj in zato manj napredka.
Jerman je verjetno mislil na OI 1994, kjer je Heinzer napravil napako na štartu, v tisti sezoni Švicar po dveh težkih padcih v Val Gardeni in Kitzbuhlu razumljivo ni bil več v vrhu. V sezoni 91/92 je Švicar suvereno obvladoval smuke svetovnega pokala, saj je dobil 4 od 6 tekem. Na OI 92' Face de Bellevarde, povsem netipični smuk progi, pa je zasedel šele 6. mesto.
Kar pa se tiče okorelosti SZS, se bojim da se že tako slabo stanje obrača na slabše (Massijeve špekulacije glede Tine o njeni menjavi reprezentance). Danes sem prebral intervju s Tino, v katerem je napovedala da bo ne glede na rezultate na OI po koncu sezone še temeljito premislila o nadaljevanju kariere. Slabo se nam piše. Zna se zgoditi, da bo SZS zapravila in odpravila največji talent po Mateji Svet, ki je šla v penzijo pri 21-ih letih. Seveda bi tisoči ljubiteljev smučanja, ki vztrajamo med prenosi le zaradi Tine, v bodoče enostavno ignorirali žensko smučanje. Obup. Že leta lahko prav vsako sezono, pred, med in po njej, spremljamo le kadrovske rošade in nekritične analize slabih rezultatov večine slovenskih reprezentantov. Zanimivo, da se kljub besedičenju SZS o domnevni podpori Tine zdi, da je vsa negativna energija usmerjena prav nanjo! Na tekmovalko, ki prinaša rezultate! Gospodje na SZS očitno ne morejo požreti njene ločitve od reprezentance, saj je s tem diskreditirala njihovo (ne)delo. Trenerja Gartner in Šmitek sta vedno podala kritično oceno odnosov SZS - trenerji in trenerji - tekmovalci, zato sta posledično črni ovci.
Enodnevno smučanje zame, partnerico in otroka = 100 eur, brez bencina in hrane. Moj otrok se verjetno nikoli ne bo naužil toliko smučanja, kot bi mu bilo ljubo. Smučanje pa še zdaleč ni edini šport. Če želiš, da bi šport postal družinski stil življenja, si v našem primeru primoral smučanje zanemarjati v veliki meri. Na tak način verjetno gleda na smučanje veliko slovenskih družin, veliko jih o takšni zadeve ne upa niti sanjati, saj z naporom in odrekanjem spojijo mesece. Odrasla letna karta za smučanje je cca. 500 eur! ENA!!!!!!!!!. Tako je na terenih vedno manj smučarjev, še manj mladih smučarjev iz katerih se rojevajo vrhunski asi in da se "športni bogovi" še malo bolj pošalijo, pogostokrat dajo vsakemu nekaj. Otrokom premožnih staršev denar, manj premožnim pa obilo talenta! Upam, da se bo čim več direktorjev in ljudi iz bolj premožnih krogov čim več ukvarjalo s športom, da se bosta denar in talent večkrat srečala!!!!
Mladi so v mladih kategorijah uspešni, ker ne trčijo ob pravo konkurenco => Ko pridejo v starejše kategorije se pokaže tisto, kar je dandanes zelo popularno v slovenskem športu:
Ni važno kolko si talentiran, ampak kolko ničel imajo tvoji starši na bančnem računu in seveda kdo so tvoji starši.
Če si res neki hud športni talent, rabiš trenirat precej manj kot ostali. Kolko je treniral Maradona???? 1 uro na teden.....či ni bil zadet:))
Kar se Slo. smučanja tiče, vsi demostratorji povejo, da je problem z trenerji in zvezi, ki omogočajo neko kariero tistim bolj pri denarju......Nevem, ker ne poznam situacije, vendar znaki kažejo v to smer!
smo "preveč" univerzalni narod in povsod poskušamo biti najbolši.sej,zato pa smo Slovenci :)