Na največjih tekmovanjih so bili doslej drugi le srebrni olimpijci pred tridesetimi leti v Calgaryu – isto leto je prav v Oberstdorfu srebro na poletih osvojil tudi Primož Ulaga. Jernej Damjan, Anže Semenič ter Domen in Peter Prevc so presenetili, s sproščenostjo v zraku in na tleh. Veselje je bilo veliko, a drugačno, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih letih. Brez evforije, z velikim olajšanjem, ki ga je prinesla prepotrebna rezultatska potrditev.
V obdobju, ko so se le redke tekme končale z iskrivim nasmehom in zadovoljstvom, je celotnemu moštvu uspel preskok, v katerem se skrivajo besede potrpežljivost, dobro delo, in samozavest. Večkrat so bile izpostavljene pred in v letošnji sezoni, večkrat smo jih razumeli kot izgovor, včeraj pa kot smerokaz v pravo smer. Dobili smo potrditev, da nas skakalci tudi v letošnji sezoni lahko prijetno presenetijo.
Potem ko se je posamična tekma končala po treh serijah po treh prvenstvih brez posamične kolajne, je vseeno prinesla kanček zadovoljstva in trenutek, ki ga je izpostavil tudi trener Goran Janus: "Mislim, da je dodatno energijo dalo to, da je bilo celotno moštvo na podelitvi Petra, ko je bil šesti."
Podelitev priznanj najboljših v središču mesta je v soboto zvečer predramilo slovensko četverico, da je prikazala v pravem trenutku največ, dovolj za prvo srebro na svetovnih prvenstvih in še peto kolajno na zadnjih štirih prvenstvih v poletih pod vodstvom Gorana Janusa.
Ta kolajna ima še dodatno težo zaradi iskanja poti iz krize, ki se je kazala v dobrih rezultatih brez pike na i. S cmokom v grlu in z velikim olajšanjem ji je dodatno težo dal glavni trener. "Vsaka medalja je plod garanja in ne pride sama od sebe. Vesel sem, da nam je uspelo in da je ekipa še bolj sproščena," je dejal Janus.
Prvi cilj sezone je izpolnjen, srebro pa daje zagon, za pot še do drugega, težjega in hkrati še bolj zaželenega olimpijskega odličja v Pjongčangu.