Vsi, ki se bodo v četrtek proti večeru zbrali v Lenzerheideju na vzhodu Švice, se bodo najmanj še dva dni pripravljali v svojih pripravljalnih bazah, da bi bili na prvem višku tudi olimpijske zime kar najbolje pripravljeni. Za zdaj lahko le ugibamo, kdo bo šest tednov pred nastopi v Pjongčangu stavil tudi na serijo tekem, ki v devetih dneh prinaša ogromno točk svetovnega pokala in tudi zelo zajetno denarno nagrado. Vsega tega so zares deležni le najboljši, saj so že vsi, ki tečejo v karavani in jih na koncu ni v najboljši deseterici, le sestavni del celotnega tekaškega cirkusa, ki so ga po vzoru kolesarskih dirk in ne novoletne skakalne turneje uvedli pred enajstimi leti.

Pogruntavščina Švicarja Jürga Capola je še vedno deležna in pohval in kritik. Da so na posameznih preizkušnjah v igri le polovične točke, zagotovo ni dobro. Najboljši to seveda potem nadomestijo s točkami v skupnem seštevku. Tistim, ki niso vsestranski tekmovalci, pa Tour de Ski preprosto ne pomeni kakšnega hudega izziva. Da se že po nekaj dneh karavana zaradi tega precej razredči, zagotovo ni dobro. Tudi primerjati dveh disciplin, ki sta si precej različni - tek na smučeh in kolesarstvo - skorajda ne gre.

Ob vsem pa je bila velika želja tudi v tem, da bi bilo ob progah v srednji Evropi ogromno gledalcev. V prvih letih je celo kazalo na to, v zadnjih izvedbah pa tekmovališča bolj kot ne samevajo. Tudi zaradi tega, ker je smučarski tek v srednjem delu stare celine popolnoma izgubil stik s severnjaki, ki so daleč spredaj in jim poskušajo slediti le še Rusi v moškem delu karavane in Američanke pri ženskah. In seveda le še redki posamezniki iz že omenjenih držav okoli nas.

Že podatek, da so Norvežani, ki so prevzeli skorajda popoln primat v smučarskem teku, čakali kar osem let na svojo prvo zmago med moškimi, nam danes pove marsikaj. Nato pa so bili dve leti na vrhu z Martinom Johnsrudom Sundbyjem in eno s Pettrom Northugom. Tudi med ženskami so Norvežanke dolgo čakale na končni uspeh na vrhu Alpe Cermisa. So pa zdaj nepremagljive v zadnjih štirih izvedbah, ko je dvakrat zmagala Therese Johaug, enkrat prva dama teka na smučeh Marit Björgen in nazadnje njena naslednica Heidi Weng. Pri moških bo letos naziv kralja Tour de Skija branil Sergej Ustjugov, ki je med redkimi ruskimi tekači, ki ni na seznamu kaznovanih po izbruhu dopinškega škandala ob olimpijskih igrah v Sočiju.

Natančen seznam prijavljenih bo znan dan pred šprinterskim uvodom v Švici, že zdaj pa vemo, da bo na njem le trojica iz slovenskega tabora, ki je še drugo zimo zapored zelo skromno odprl novo zimo. V tej trojici je le Vesna Fabjan med redkimi Slovenci, bolje rečeno Slovenkami, ki so že prišle na vrh Alpe Cermisa. Tokrat tam že drugo leto zapored ne bo nobenega v slovenskem dresu in zadnja z vrha ostaja Lea Einfalt, ki je trenutno popolnoma brez forme. O dneh, ko je na vrh enkrat tretja in enkrat druga prisopihala Petra Majdič, pa v danem trenutku teka na smučeh pri nas lahko le sanjamo in se spominjamo nekdanjih lepih časov.