Fak je bil v četrtek kot član mešane štafete najzaslužnejši za srebrno medaljo Slovenije, ki je v cilj sicer prišla kot prva, a so pozneje zaradi zapletov na strelišču zlato dodelili Norvežanom. "Kljub temu sem bil zelo vesel zase in celotno ekipo. Občutki so bili fantastični. To je bila srebrna medalja z zlatim leskom," je v spletni klepetalnici povedal Fak.

Za torkovo posamično tekmo na 20 kilometrov, kjer vsak zgrešeni strel pomeni minuto pribitka, posebne taktike ne načrtuje. "Ni stika s tekmovalci, zato tudi ni nobene taktike. Svoj tempo, popolna koncentracija, brezhibno streljanje in čim hitrejši tek," je recept 24-letnega biatlonca, ki je bil v Ruhpoldingu še 11. v šprintu in 8. na zasledovalni tekmi.

Fak je sicer še v dresu hrvaške reprezentance osvojil bron na svetovnem prvenstvu v Pjeongčangu leta 2009 in bron na olimpijskih igrah v Vancouvru 2010. Domači so ga podpirali pri prestopu iz hrvaške reprezentance v slovensko: "Veseli so bili, da sem lahko nadaljeval kariero in počel tisto, v čemer sem najboljši in kar je bila tudi moja največja želja, torej tekmovati v biatlonu na najvišjem nivoju in v najboljših možnih pogojih."

O odličnem znanju slovenskega jezika Fak pravi: "Kdor se želi naučiti jezika, se ga pač nauči, ker mu drugega na preostane, če so vsi okrog tebe slovensko govoreči. Sicer pa so mi veliko pomagali moji sotekmovalci, s katerimi smo skupaj na pripravah, na tekmah ... Samo naglas je bolj gorenjski, ker sem bil največ skupaj z Janezom Maričem."

Ali se mu še poznajo težave po lanskih ozeblinah? Imajo slovenski biatlonci enako opremo kot najmočnejše reprezentance? In kateri položaj ima raje? Odgovore najdete v klepetu.