Podoba, ki je še kako zaznamovala Slovenijo v letu 2017. Moška košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila zlato medaljo. Foto: EPA
Podoba, ki je še kako zaznamovala Slovenijo v letu 2017. Moška košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila zlato medaljo. Foto: EPA
Kriptovaluta
Leto 2017 je bilo tudi leto kriptovalut, bitcoin je rastel z rekordno hitrostjo. Foto: Pixabay
arbitraža
Beseda arbitraža je pristala na tretjem mestu. Foto: BoBo
Iztok Mlakar
Ksenija bo lahko uživala ob pesmih Iztoka Mlakarja. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

ZRC SAZU in MMC RTV Slovenija sta letos drugič izbirala besedo leta. Iskali smo besedo ali besedno zvezo, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala leto 2017. Pri tem ni bilo pomembno, ali je bilo to v pozitivnem ali negativnem smislu, pomembno je bilo le, da je šlo za besedo (ali besedno zvezo), ki smo jo imeli ves čas na jeziku, v mislih ali pod prsti.

Takoj za petami kriptovaluta in arbitraža
Strokovna komisija je med več kot 200 poslanimi predlogi izbrala deset finalistov. Končna odločitev je bila v vaših rokah, saj ste največ glasov namenili besedni zvezi evropski prvaki. Na drugem mestu je pristala beseda kriptovaluta, na tretjem pa arbitraža.

Številne nagrade zaradi zlata
Zgodovinski uspeh košarkarjev je zaznamoval številne izbore leta: Goran Dragić je tako postal slovenski športnik leta in ime leta, Luka Dončić je bil izbran za najbolj izstopajočega mladega športnika, košarkarska reprezentanca je bila razglašena za ekipo leta in športni dogodek leta ... Njihov uspeh je zdaj pečat pustil še v izboru besede leta.

Beseda leta:
2016 begunec
2017 evropski prvaki

Nagrada za Besede srca
Razpisali smo tudi natečaj za najboljšo pesem, v kateri ste morali uporabiti vse besede finalistke. Komisijo je najbolj prepričala Ksenija Bratina in njena Besede srca. Avtorica bo prejela zgoščenko Iztoka Mlakarja PORKAEVA!, ki jo podarja Založba kakovostnih programov RTV Slovenija.

Besede srca

Ko boš spet prišel …
(ne, ni treba nositi rož)
nočem skladovnic,
ki jih postavljaš med naju,
skladovnic vsebin,
ob katerih se mi vzdiguje,
ker natrpajo ves prostor med mano in tabo …
ne zanima me,
kaj meniš o izidu arbitraže
ali o potrebnosti drugega tira
ne, zdaj me ne zanima,
kar imaš povedati o pojavu projektariata,
ali o zadnji polemiki o spravi,
niti to me ne zanima,
koliko se spoznaš na kriptovalute
(in ali si zaradi tega tudi že kaj bogatejši)
moje roke se nimajo kam dati,
ko razglabljaš o krožnem gospodarstvu
ali ko samega sebe zabavaš z domislicami,
kaj bi lahko bila današnja lažna novica
ter se sprašuješ,
ali res lahko obstaja nadlegovanje
brez tihega konsenza druge strani.
Ljubosumna sem na evropske prvake,
ob katerih se veseliš, kot bi imel tudi ti kaj zraven pri zmagi
(jaz pa se spomnim samo tega, da je takrat lilo kot iz škafa,
ulivalo se je na teraso mediteranske hišice,
bila je topla in vlažna septembrska noč …)
In pri besedi anticepilec se naježim,
spet bo sledila razprava,
v kateri bom v mislih izpuhtela …

Ne maram navlake,
ki moti bližino.

Rada bi,
da bi enkrat prišel k meni,
brez verbalne ropotije vsakdanjika,
spustila bi te blizu,
naučila preprostih besed srca.