Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 22 glasov Ocenite to novico!
Jerica Snoj
Osrednje delovno področje Jerice Snoj je enojezično slovaropisje, za katero se je specializirala med zaključnimi deli za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Sodelovala je pri oblikovanju zasnove in pri praktični izdelavi slovarja Slovenskega pravopisa 2001 in je soavtorica Sinonimnega slovarja slovenskega jezika. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Jerica Snoj
Pričujočo novost je za zdaj mogoče dobiti le v knjižni obliki, kmalu pa bo na voljo tudi v spletni različici. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Bogatenje duhovnosti je tudi v tem, da se učimo tudi tujih jezikov. Vzpostaviti se mora ustrezno ravnovesje. Težko je verjeti, da ljudje dobro obvladajo tuji jezik, če so slabi v materinščini.       
 O uporabi slovenskega jezika v javni rabi.
Jerica Snoj
Jerica Snoj s slovaropisjem povezuje raziskovalno delo na področju leksikalnega pomenoslovja, kjer jo zlasti zanimajo leksikalna večpomenskost, metafora v leksikalnem sistemu, slovnična metafora v povezavi z leksikalno metaforo in leksikalna sinonimija. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
SSSJ
Konkretna dela pri gradnji slovarja so se začela leta 2013. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Jerica Snoj
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Jerica Snoj: Past za skrbnike čistosti slovenskega jezika

Podkast Številke (77)
4. november 2016 ob 06:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Največ sinonimov v slovenskem jeziku imajo besede, ki se nanašajo na pojme v zvezi s poimenovanjem lastnosti. Beseda zelo ima tako več kot 200 sinonimov.

Na podkastu Številke ta teden v središče postavljamo Sinonimni slovar slovenskega jezika, ki ga je pred dnevi izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na pogovor smo povabili soavtorico Jerico Snoj. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


To delo spada v osnovni nabor priročnikov

V korpus temeljnih jezikovnih del spadata Slovar slovenskega knjižnega jezika in Pravopis. Jerica Snoj je prepričana, da med te spada tudi Sinonimni slovar slovenskega jezika: "Tako delo sodi v osnovni nabor priročnikov, v kateri je opisan jezik. Tako, kot je razlagalni slovar namenjen opisovanju pomenov besed, se sinonimni slovar, ki je dodatek razlagalnega slovarja, specializira v prikazovanje besed in besednih zvez, ki imajo skupni pomen."

Prva ideja je bila rojena leta 2001
Jezikoslovci so dolgo koprneli po taki knjigi, konkretno pa se je ideja porodila pri izdelavi Slovarja slovenskega pravopisa leta 2001: "Takrat smo skupaj zbrali avtorji, ki smo se nekako ujeli v pogledu, katero slovaropisje bi se nam zdelo produktivno, kateri priročnik bi bil potreben in nekako v okviru naših možnosti, da ga izdelamo brez večjih težav," se spominja slovaropiska. Leta 2002 je bil slovar potrjen kot naloga inštituta, konkretno delo pa se je zaradi različnih logističnih težav začelo šele leta 2013. Tri leta pozneje je zdaj luč sveta ugledala knjiga, težka dobre tri kilograme.

Sinonimija je več kot sopomenka
Marsikdo bi se lahko spotaknil ob dejstvo, da slovar uporablja besedo sinonim, in ne sopomenka, a avtorica razlaga, da za tem stoji temeljit premislek: "Vedeli smo, da bo to za skrbnike čistosti slovenskega jezika past in da zlepa ne bodo vsi ravnodušni. Premislek je bil, da se pomembno, da se v naslovu slovarja, vendarle kolikor je mogoče, pokažeta tudi zamisel zasnove in vsebina dela. Gre preprosto za to, da se izraz sopomenka nanaša na eno leksikalno enoto (besedo ali besedno zvezo), ki je v razmerju do druge na ravni pomenske enakosti. Naš sinonimni slovar pa prikazuje sinonimijo slovenskega jezika v celoti. Ne prikazujejo se le razmerja med posameznimi besedami, hkrati se prikaže tudi okolje, ki omogoča rabo sinonimov v jeziku, ki sploh utemeljuje, da sinonimi v jeziku sploh delujejo."

Pomemben je kontekst
Iz šolskih klopi se vsi še nekako spominjamo, da je sinonim beseda, ki ima približno enak pomen, Jerica Snoj pa je podala natančnejšo opredelitev: "Ko govorimo o skupnem pomenu, je skupnost nanašanja omejena na to, da imajo sinonimi možnost nanašanja na isto zunaj jezikovno danost, tisto, kar je iz jezikovnega stališča najbolj zanimivo, pa je različnost med njimi. Preprost primer: medved - kosmatinec. Tisto, kar besedi povezuje, je predmet zunaj jezika (žival), ki so mu imenovanja namenjena. Besedi kot taki pa zahtevata različno sobesedilo, da ju uporabimo. Besede kosmatinec ne bo v lovskem priročniku. Pomemben je kontekst."

Uporablja se srednja pomenska vrednost
Kdo določa status sinonimov? "To je pomembno vprašanje, ker je povezano s tem, da slovar prikazuje leksikografski prikaz sinonimije. Kot merodajna se daje srednja pomenska vrednost. Tako pri besedi medved kot kosmatinec upoštevamo pomen, kot je v slovenskem jeziku razviden iz tipičnih besednih zvez, v katerih se pojavlja. Ko govorimo o pomenu kot povezavi med besedo in zunajjezikovno danostjo, vemo, da je to žival, kosmata, živeča tam in tam ... Bistvo slovarskega priročnika je prav v tem, da ima enotna merila, kaj se upošteva kot sinonim. V našel slovarju je to srednja pomenska vrednost," razloži jezikoslovka.

Pet odstotkov besed brez sinonimov
Slovar vsebuje 74.509 iztočnic, med katerimi so vsi sinonimi, sestavine besednih zvez in sinonimni nizi. Nimajo vse besede sopomenke. Sogovornica ugotavlja, da "kakšnih 5 odstotkov besed iz SSKJ-ja nima ugotovljene sinonimije na slovarski ravni. Sinonimov je seveda več, kot jih je prikazanih v slovarju, saj ta ne zajema govorne in narečne rabe jezika."

Največ sinonimov ima beseda zelo
Med besedami, ki nimajo sinonimov oziroma jih imajo malo, spadajo "poimenovanja, ki se nanašajo na danosti, ki so razmeroma ostro in jasno zamejene, to so predmetne danosti (denimo kemijski elementi ...). Veliko sinonimov pa imajo tiste besede, ki se nanašajo na pojme v zvezi s poimenovanjem lastnosti ali pa dejanj, stanj, kjer gre za to, da tisti, ki uporabi besedo, želi pokazati tudi odnos do poimenovane danosti," je razložila Snojeva in kot besedo z največ sinonimi izpostavila prislov zelo.

Kmalu tudi v digitalni različici
Sinonimni slovar slovenskega jezika je najprej izšel le v knjižni obliki, v načrtu pa je tudi digitalna različica. "To je bila želja avtorjev, da izide najprej v knjižni obliki, pozneje pa tudi v digitalni. Koncept je novost v slovenski leksikografiji, ker je primerno, da se uporabniki seznanijo s konceptom, preden pride do tega, da se slovar uporablja, kot se v digitalni obliki, ko se išče, posamezni slovarski sestavki so vidni kot posameznosti. S stališča prikaza sinonimije kot celote, kot področja v pomenski ravnini jezika, s tega stališča se je avtorjem zdelo, da so uporabniki primerno seznanjeni s konceptom slovarja, da bodo spletni različici bolj kos. Po našem mnenju knjižna izdaja prispeva k materialni predstavi, kaj to je," je še dodala soavtorica slovarja.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na sliko), v katerem je Jerica Snoj navedla še številne podrobnosti o nastanku slovarja, razmišljala o besedah, številkah, uporabi slovenskega jezika v javni rabi ...

VIDEO
Številke: Pet odstotkov besed brez sinonimov

Glasbeni izbor Jerice Snoj: Elda Viler - Besede, besede

Slavko Jerič, @stevilkeMMC
Prijavi napako
Komentarji
ajvard
# 04.11.2016 ob 08:14
S stališča prikaza sinonimije kot celote, kot področja v pomenski ravnini jezika, s tega stališča se je avtorjem zdelo, da so uporabniki primerno seznanjeni s konceptom slovarja, da bodo spletni različici bolj kos. Po našem mnenju knjižna izdaja prispeva k materialni predstavi, kaj to je," je še dodala soavtorica slovarja.

bože mili
libby
# 04.11.2016 ob 08:07
Po mnenju ge. Snoj naj bi bili ljudje, ki bi želeli uporabljat digitalni SSSJ, nesposobni dumeti, kaj naj bi slovar sploh bil.
Sram me je, ko berem ta argument za ne-sočasno izdajo digitalne različice slovarja.

Podcenjevanje uporabnikov ter banalna lakota po zaslužku zakrinkana v neko kvazi ekskluziviteto.
povzetek
# 04.11.2016 ob 09:04
@fuckwad
Govora je o sinonimiji, ne sinonimu.

@Krimsky
Sopomenke nimajo popolnoma enakega pomena, torej se ne nanašajo na čisto isto stvar. V prispevku zgoraj je omenjen kontekst. Stvari so tudi misli, čustva, občutki. Inflacijo jezika povzročajo govorci in pisci, ki ogromno govorijo in malo povejo.
Otman
# 04.11.2016 ob 08:21
Ali bi bilo zelo težko napisati, recimo, 60 besed, katerih pomen je zelo podoben besedi zelo? Tako bi lahko prejšnjo poved lepše oblikoval.
Krimsky
# 04.11.2016 ob 10:11
Ups, ... včasih dregnem v sršenje gnezdo ...
~
Predpostavimo, da bi se nam zazdelo, da je teh 238 sinonimov za besedo zelo (blazno, brez primere, do mrtvega, do skrajne meje, drastično, fantastično, fino, hudičevo, hudo, krepko, na smrt, neskončno, sakramensko, silno, strupeno ...) še vedno občutno premalo, in bi se spodobilo, da jezik še bolj oplemenitimo in 'obogatimo'.
Razpisali bi natečaj, ponudili nagrado za 1000 najboljših predlogov, predlogi bi deževali po vseh modernih komunikacijskih kanalih ... in po šestih mesecih bi nadvse strokovna komisija izbrala 1000 najboljših.
~
Od takrat dalje bi imeli 1238 sinonimov za besedo zelo.

Sploh ne bi imeli kam dati tega silnega bogastva ... kot znamenita županova hči, ki je takrat, ko je mleko začelo vreti, bistroumno zaključila: »Še po en lonec moram – ako Bog da, oba bosta polna!«
Tine Maza
# 04.11.2016 ob 10:55
Jaz pa sem vesel, da imamo končno slovar sopomenk. Naš lep in bogat jezik si ga zasluži!

Tistim, ki bi imeli samo eno besedo za vsako stvar, pa priporočam branje Orwellovega romana 1984.
povzetek
# 04.11.2016 ob 11:19
@Krimsky
Po tvojem so torej poeti krivi za inflacijo jezika? In ko že se sklicuješ na Wittgensteina, te spomnim na "Meje mojega jezika so meje mojega sveta". Podobno je tudi z barvami. V družbi, kjer obstaja le črno bela slika realnosti, barv ljudje ne razločijo. Tu se pa srečamo s komentarjem Tineta Maze.
fuckwad
# 04.11.2016 ob 08:26
Če prav razumem, sta torej sinonim in sopomenka sinonima, nista pa sopomenki.
mroz12
# 04.11.2016 ob 14:37
@vinkljkugla

Odgovor ponudi pregled zvrsti slovenskega jezika (to je napotilo k SS). Knjižni jezik, do katerega očitno gojite neke vrste zamero, je le en drobec slovenskega jezika in je ključen za identiteto, sporazumevanje itd. Vsa narečja so del slovenskega jezika in kdor govori v slovenskem narečju, govori v slovenskem jeziku. Menim, da ste malce posplošili trditev "iz šole": tam lahko narečni izraz kvečjemu označijo za nepravilen glede na normo knjižnega jezika, ki pa je strogo predpisana in urejana.

Tako je, uradni jezik naše države je resda slovenščina, a izključno že omenjeni knjižni drobec iz celotnega spektra. Upam, da sedaj razumete.
tomo098
# 04.11.2016 ob 09:48
"...Podcenjevanje uporabnikov ter banalna lakota po zaslužku zakrinkana v neko kvazi ekskluziviteto...."

Ah dej, če bi ti izdajal neko knjigo bi tudi prvo poskrbel, da se ti stroški za papirno povrnejo, če jo že izdajaš.
mroz12
# 04.11.2016 ob 14:29
@libby

Menim, da je beseda "lakota" premočna izbira za opredelitev tvojega stališča, kakršnokoli že je. Seveda je prisotna zdravorazumska želja, da se stroške povrne (pri tovrstnih projektih so stroški gromozanski!), menim pa, da gospa Jerica Snoj ni nekdo, ki bi svojo bogato akademsko kariero posvetil služenju denarja, temveč jo opravlja iz ljubezni do strokovnega področja, za katerega se je specializirala. Če bi želela služit obilne vsote bi šla v politiko - na tistem področju pa je tudi beseda "lakota" premila ...
libby
# 04.11.2016 ob 11:55
@tomo098
Ah dej, če bi ti izdajal neko knjigo bi tudi prvo poskrbel, da se ti stroški za papirno povrnejo, če jo že izdajaš

Natanko tako. Ga. Snoj pa brezsramno argumentira izostanek digitalne različice z uporabnikovim nedoumevanjem koncepta slovar, namesto z resnico - lakoto po zaslužku. Sedaj najbrž bolje razumeš poanto.
kasandra
# 04.11.2016 ob 09:54
V vsakem drugem članku kdo kaj IZPOSTAVLJA in to me precej moti. Tokrat gospa Snoj (ne po lastni krivdi) "izpostavlja" (čemu le?) besedico zelo. Kaj ne bi novinarji kdaj pogledali v SSKJ in ugotovili, kaj ta beseda pravzaprav pomeni? Sinonim gor ali dol.
Roko_europe
# 04.11.2016 ob 10:36
Lepo, da si gospa tako prizadeva pri "ohranjanju" slovenskega jezika, a kaj ko nam nekateri za razliko od našega prekrasnega jezika "servirajo" manj krasno politiko, akterji katere pa si lepih besed po SSSKJ ne zaslužijo. In zavoljo njih na žalost vse preveč naših rojakov svoj materni jezik menjava na državo tistega, kjer jim je (pre)živeti lepše, prijetneje predvsem pa perspektivneje.
polarni123
# 04.11.2016 ob 09:36
Podkast - tipična stara slovenska beseda. In takih je ogromno. Delo za slaviste.
Normandijec
# 17.11.2016 ob 13:10
Odpravite ne slovenske črke iz slovenščine najprej in potem filozofirajte!!!
libby
# 05.11.2016 ob 16:17
@mroz12
Morda je lakota, morda je žeja, v SSSJ se bo našel vsakemu mnenju ustrezajoč pojem - dejstvo ostaja!
evaevi
# 05.11.2016 ob 14:09
Izrazila sem navdušenje nad izidom dragocenega dosežka nacionalnega pomena - kje je komentar?
sifamora
# 05.11.2016 ob 13:17
Očitno ne. Mogoče se ne zavedajo razsežnosti in pomembnosti tega in podobnih projektov.
zofija1
# 05.11.2016 ob 07:04
javbe, javbe joj, samo modrovanje, dopovedovanje, izpovedovanje, ipd., itd., kaj se ljudje res ne moremo veseliti izida knjige;
vinkljkugla
# 04.11.2016 ob 13:51
uradni jezik, je neke vrste digitaliziran jezik človeka...slovenski jezik? nikjer se ni govorilo tko kot so si ga zmislil. smešno ko ti v šoli rečejo, da se pravilno slovensko reče tako, ne tako kot si se izrazil, pa čerpav tam kjer živiš temu rečejo tako že od vekomaj. torej kaj je slovenski jezik?
fokus
# 04.11.2016 ob 08:41
Koncept in sinonim ne kažeta na bogastvo jezika.
barbaraM
# 04.11.2016 ob 07:59
Čist zunegano.
frodik
# 04.11.2016 ob 13:11
Beseda zelo ima tako več kot 200 sinonimov.

Danes ima beseda ZELO žal samo en sinonim, in ta je: FUUUUUUUUUUUUUUUUUUL

"Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša"!
tomo098
# 04.11.2016 ob 09:47
Podkast je škratovno zapisan podkvast. Podkvast je stara slovenska beseda.
zofija1
# 04.11.2016 ob 08:06
super, lepo, najboljšejše, dobro, se že veselim.....
marialorca
# 04.11.2016 ob 07:08
Zelo !!
sv
# 04.11.2016 ob 09:07
To mi delajte. Da na koncu še slovensko ne bom razumel.
Krimsky
# 04.11.2016 ob 08:21
Imamo torej 238 sinonimov za besedo zelo.
Če bi jih imel pred sabo na papirju, bi si mimogrede za šalo omislil še dve ali tri, in bi tako prispeval k 'bogastvu jezika'.
~
Toda, ... a gre res za bogastvo?
Da ne gre mogoče za inflacijo, za napihovanje (jezikovnega) balona?
~
O jeziku je veliko razmišljal Wittgenstein, in modroval o tem, da bi veljalo za eno stvar uporabljati – eno besedo.
Če bi si omislili logično pravilen jezik za planetarno komuniciranje, bi lahko že v osnovi postavili pravilo, da ne bomo izumljali sopomenk, kajti če vsak Zemljan izumi tri, to znese ... približno ...
Kazalo