Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 20 glasov Ocenite to novico!
Marko Vrabec
Osnovni področji raziskovanja Marka Vrabca sta strukturna geologija in tektonika. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Etna
Tektonika vpliva na potrese in ognjenike. Foto: Reuters
       Znanost je daleč od tega, da bi bila strašno plemenita in objektivna zadeva, ki počasi napreduje in priznava vsakemu tisto, kar je tehtnega odkril. Tu je veliko socioloških trenutkov. Različne nove teorije praviloma sprva naletijo na velik odpor. Teorija tektonike plošče o premikanju celin je krasen primer, kako se v znanosti naredi preboj.       
 O znanosti
Marko Vrabec
Zelo rad ima delo na terenu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Vročinski val
Leto 2016 je bilo najtoplejše v zadnjih 150 letih, odkar obstaja dokumentirano merjenje. Foto: EPA
       Ljudi bo vedno zanimalo, ali bo potres jutri zjutraj ob 9.00 ali čez dva dni. Tega se ne da napovedati. Neka napoved 'letos poleti pričakujete močnejši potres pri Bovcu' ... kako si lahko pomagamo s tako napovedjo? Ko enkrat napoveš narobe, te ne bodo nikoli resno jemali. Geologija deluje tako, da skuša čim bolj realistično napovedati potrese.       
 O (ne)napovedljivosti potresov
Polarni sij
Polarni sij se zgodi ob trku delcev iz vesolja, ki trčijo v magnetni ščit. Foto: Reuters
Marko Vrabec
Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Geologi smo tisti, ki lahko pogledamo za nazaj, kaj se je dogajalo. Današnje podnebje je eno najhladnejših v Zemljini zgodovini. Čeprav nas skrbi, da se segreva, je daleč od tistega, kar je bilo pred 100 milijoni let. Geologi imamo tu zdravo distanco, ekološke katastrofe, ki si jih je zakuhal človek, so šale v primerjavi s tem, kar se je v Zemljini zgodovini že dogajalo. Za preživetje planeta se ni bati, bolj se moramo bati za svoje preživetje.       
 O spremembah
Afrika
Celine niso fiksne. Foto: Reuters

Marko Vrabec: Ekološke katastrofe so šale v primerjavi z zgodovino

Podkast Številke (103)
2. junij 2017 ob 07:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Skozi Zemljino zgodovino se je že večkrat zgodil obrat magnetnega polja, iz geoloških podatkov je razbrati, da se je to zadnjič zgodilo pred 780.000 leti.

Na podkastu Številke ta teden govorimo o Zemlji. Na pogovor smo povabili geologa Marka Vrabca z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


Pomaga radioaktivnost

Eden izmed izzivov znanosti je bil ugotoviti starost našega planeta. Prve ocene, ki so temeljile na Svetem pismu, so govorile o slabih šestih tisočletjih. Metode so se izpopolnjevale, ocene so postajale vse boljše, pravo oceno 4,55 milijarde let pa je dala radioaktivnost. "Razložila je, zakaj je Zemlja starejša od preprostih fizikalnih izračunov. Hkrati nam je dala metodo, kako lahko natančno določimo starost. Hitrosti radioaktivnega razpada so zelo konstantne in neodvisne od zunanjih pogojev (temperatura, tlak). Vsak element razpada s svojo hitrostjo in pika. Če lahko izmerimo, koliko produkta radioaktivnega razpadanja je v neki kamnini, iz tega lahko izračunamo, koliko je kamnina stara," je razložil Vrabec.

Zemljino starost izmeril Clair Patterson
Delovanje metode je odvisno od temperature. "Radioaktivna urica začne teči, ko se kamnina ohladi na določeno temperaturo. Dokler je dovolj vroča, se sestava zaradi kemijskega ravnotežja stalno ohranja. Ko pa temperatura pade pod določeno mejo (ki je za vsak kristal drugačna), se proces ustavi in produkt radioaktivnega razpadanja se začne kopičiti. Pri tem je bistveno vprašanje, kakšno je bilo razmerje na začetku, zato niso vsi elementi primerni za tako datacijo," pravi profesor. Starost Zemlje je s pomočjo svinca ugotovil Clair Patterson sredi 50. let prejšnjega stoletja. "Najprej je moral oceniti, koliko je bilo na začetku svinca, ki ne nastane z razpadom urana," je razložil geolog.

Najprej je nastalo Sonce, nato planeti
Zemlja je nastala le nekaj milijonov let po nastanku Sonca, ki kraljuje naši vesoljski soseščini. Zgodba gre v besedah Marka Vrabca takole: "Osončje je nastalo iz oblaka medzvezdnega plina, v tej mešanici so bile vse mogoče stvari, v glavnem so bili ostanki eksplozij prejšnjih zvezd, med temi so bile tudi supernove. V nas so namreč elementi, ki nastanejo zgolj v teh eksplozijah. Plinski oblak se je začel zgoščevati, gravitacijske sile so povzročile, da se je začelo sesedati vase in vrteti, iz tega se je oblikovala masa. Iz oblaka so nastale vse snovi. Notranji planeti so kamniti, ker je toplota sonca odpihnila bolj plinaste elemente, ki se niso mogli kondenzirati. Tudi plinski velikani imajo kamnito jedro, a imajo tudi velik plinski ovoj, ki so ga lahko obdržali. Zemlja je s plini precej osiromašena, saj je tu precej prevroče."

Za preživetje planeta se ni bati, ampak človeštva
Geologi ne delujejo zgolj na področju preučevanja zgodovine našega planeta, ampak se ukvarjajo s številnimi področji, od oskrbe pitne vode do inženirskih geoloških posegov v okolje. Izjemno aktualne so podnebne spremembe. "Geologi smo tisti, ki lahko pogledamo za nazaj, kaj se je dogajalo. Današnje podnebje je eno najhladnejših v Zemljini zgodovini. Čeprav nas skrbi, da se segreva, je daleč od tistega, kar je bilo pred 100 milijoni let. Geologi imamo tu zdravo distanco, ekološke katastrofe, ki si jih je zakuhal človek, so šale v primerjavi s tem, kar se je v Zemljini zgodovini že dogajalo. Za preživetje planeta se ni bati, bolj se moramo bati za svoje preživetje," opozarja Vrabec.

Radi bi preučevali v Tržaškem zalivu
Vrabec sodeluje pri projektu, v katerem bodo analizirali nedavne spremembe: "Preučevali bomo dogodke na ravni tisoče let. Ali to, kar opazujemo danes, sodi v kontekst 1.000, 10.000 let? Projekt bi radi izvedli v Tržaškem zalivu, kjer imamo v morskih usedlinah čudovit zapis najmlajšega obdobja. Zelo lahko je odvzeti vzorce iz vrtin, imamo dobre geofizikalne podatke, tu imamo velike načrte, da bi pridobili podatke o podnebnih spremembah v zadnjih 15.000 letih."

Obdobje antropocena
Človek brez dvoma pušča svojo sled. "O tem poteka široka debata. Nekateri pravijo, da bi morali uvesti novo geološko dobo - antropocen, se pravi geološko obdobje, na katerega vpliva človek. Ne gre le za podnebje, gre tudi za velikanske premike mase, vsa rudna izkoriščanja, druga zemeljska dela. Te stvari so postale pomembne, saj se poznajo. Denimo mobilizacija prvin (rudarjenje) - nekaj izkoristiš, izločiš, zavržeš. Tu gre za kroženje snovi, ki je zunaj proporcev naravnih procesov, to je vpliv, ki je globalno pomemben," razloži geolog.

Zadnji obrat pred 780.000 leti
Eno izmed polj njegovih preučevanj je paleomagnetizem (študija jakostni in usmerjenosti Zemljinega magnetnega polja). "Danes smo prepričani, da magnetno polje izvira iz jedra, ki je bolj ali manj sestavljeno iz železa. Zaradi visokih temperatur v središču Zemlje je jedro vsaj deloma tekoče. Poteka živahno kroženje tekočega železa, kar povzroča magnetno polje. Iz geološkega zapisa zelo dobro vemo, da se je skozi zgodovino velikokrat zamenjala polarnost magnetnega polja, sever in jug sta se obrnila. To se ni zgodilo čez noč, geološko gledano pa je bilo to hitro. Postavi se vprašanje, kaj se dogaja z magnetnim poljem v času te spremembe. Nekateri menijo, da takrat magnetno polje zelo ošibi. Nekateri menijo, da počasi vstopamo v obdobje, ko utegnemo priti v čas menjave polja," pravi Vrabec. Posledice bi bile lahko neslutene in bi se poznale pri oslabljenem ščitu sevanja iz vesolja, težave pa bi imele tudi ptice selivke. Tovrstnih obratov je bilo skozi zgodovino modrega planeta ogromno, zadnji tovrstni je bil pred 780.000 leti.

Celine se premikajo
Čeprav je planet videti nespremenljiv, na njem ves čas potekajo spremembe. "Tega večinoma ne opazimo, opazimo letne čase, rast in umiranje. A to je periodično, ti umreš, otroci rastejo naprej. Če pa gledaš gore, se ti zdijo ves čas enake. Geologija nam pokaže, da se tudi te stvari na veliki skali spreminjajo. Eno težko sprejetih spoznanj je ugotovitev, da celine niso fiksne, ampak se premikajo," je Vrabec naredil uvod v tektoniko.

Hitrost premika tri milimetre na leto
Teorijo o premikanju celin je pred stoletjem predlagal Alfred Wegener. Teorija sprva ni bila sprejeta, a danes meritve to jasno dokazujejo. "Danes lahko to neposredno izmerimo z natančnimi satelitskimi sprejemniki, to smo delali tudi v Sloveniji. Ugotovili smo, da se južni del Slovenije, ki pripada manjši tektonski plošči, počasi približuje Evraziji s hitrostjo 3 mm/leto. To je razlog, da imamo pri nas potresno dejavnost, ti premiki so gonilo potresov," je pojasnil sogovornik.

Sredi ciklične faze superceline
Iz te teorije je bilo ugotovljeno, da je nekoč obstajala ena supercelina, in Zemljino površje v prihodnosti čaka podobna usoda. "Videti je, da obstaja dokaj pravilen cikel premikanja celin. Približno na 400 milijonov let se nabijejo vsi skupaj, po nekaj 100 milijonih let pa ta supercelina razpade. Zdaj smo v vmesnem obdobju, razpad zadnje superceline Pangee se je zgodil pred približno 200 milijoni let. Imamo še vedno območja širjenja (Amerika se oddaljuje od Evrope in Afrike). Obstajajo znaki, ki kažejo, da se to utegne obrniti. Afrika se približuje Evropi, kar pomeni, da se Sredozemskemu morju ne piše nič dobrega. V prihodnjih 100 milijonih let je pričakovati, da se celine spet utegnejo združiti. To je težko zanesljivo napovedati, ker se lahko zgodijo nenadne spremembe in motnje v dinamiki Zemlje. To je povezano z notranjostjo Zemlje. Kar naenkrat se lahko nekaj zgodi hitreje, celine lahko spremenijo smer. Če bi današnje premikanje ekstrapolirali, bi lahko predvideli združitev čez 100 milijonov let," je sklenil pogovor.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Marko Vrabec razloži, kako poteka raziskovanje na terenu, katere pripomočke geologi pri tem uporabljajo, o metodah preučevanja, palaemagnetizmu, potresih, ognjenikih, vplivu superceline na obstoj življenja ...

VIDEO
103 Zemlja pred in čez 100 milijonov let - gost Marko Vrabec

Glasbeni izbor Marka Vrabca: Neill Young - Heart of Gold

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Ned0
# 02.06.2017 ob 11:24
Sveže ubit tjulenj in datiran na 1.300 let ne priča ravno v prid temu,..

Jaz tudi nisem spravil hladilnika v kuhinjo, ker sem nameril 3 cm prekratko dolžino stene. Dvomim, da bom s tem koga prepričal, da je meter neuporaben za merit dolžino.
GorskiVodnik
# 02.06.2017 ob 09:43
@Ramus
Vsi po vrsti so se v svojih ocenah zmotili, vi pa sedaj trdite, da je 4,55 milijarde let točen podatek, podatek pridobljen pref 65 leti na povsem napačnih predpostavkah o konstantnosti razpadanja radioktivnih elementov.

Torej želiš ponovno nakladati v skladu s svojo agendo ? In boš ponovno dal linka na oba znanstvena članka kot včeraj ?
Kopiram ti svoj včerajšnji komentar ob 18:40:
V nobenem od obeh člankov ne dajo kvantitativnih podatkov o nihanju pogostosti radioaktivnega razpada !
Glede na to sklepam, da gre za tako malenkostne fluktuacije, ki pri oceni starosti zemlje na okoli 4,5 milijarde let nimajo nobenega vpliva, ker že v osnovi metoda merjenja starosti ni tako zelo natančna. Npr. napaka reda velikosti ene milijardinke pomeni vsega skupaj 4 leta in pol.

Vedi tole: samo v matematiki je vse eksaktno. V naravoslovnih in tehničnih znanostih pa vselej delamo s približki, ki se jim izračuna ali oceni območje morebitne napake. Da bi pri 4.500.000.000 zgrešili za 4.499.995.979 let ni nobene šanse !
GORILA
# 02.06.2017 ob 08:37
Današnje podnebje je eno najhladnejših v Zemljini zgodovini.

Ha ha! Kajfežova pa v jok...
GORILA
# 02.06.2017 ob 13:19
@ned0
Gorila, zakaj že?

A je zemlja danes tako mrzla?
Ne vem.
elGoyc
# 02.06.2017 ob 11:55
Če se moram odločiti med teorijo, ki je nastala v 50 letih na podlagi znanstvenega pristopa in drugo, ki temelji na folklori nekega puščavskega plamene izpred najmanj 2600 let, potem je odgovor jasen.
Četudi imajo kreacionisti povsem prav glede pomanjkljivosti vseh uporabljenih metod določanja starosti Zemlje, sami ponujajo odgovore, ki nimajo praktično nobenih temeljev razen zapisov v Bibliji in na to nasilno prislonjenih tistih nekaj "dokazov" ki se slučajno skladajo s tem mitom.

Kar se tiče "protiargumentov". Vpliv nevtrinov na radioaktivni razpad prvič ni dokazan in četudi obstaja gre za vplive reda velikosti krepko pod ravnjo, ki bi bila kakorkoli faktor pri datiranju s pomočjo izotopov.
Glede famoznega "1.300 let starega" sveže ubitega tjulnja obstaja razlaga. CO2, ki ga za fotosintezo uporabljajo alge ob obali Antarktike prihaja z tokovi iz golobin, kjer voda ni bila pod vplivom sončevega sevanja že tisoč let. Te alge so hrana školjkam, ki so datirane celo 2600 let prestare ter drugim organizmom s katerimi se hranijo tjulnji. Tovrstne anomalije ne ne pojavljajo nikjer drugje, kjer ogljik prek CO2 vstopa v prehrambeno verigo iz ozračja ali zgornjih plasti vode.
Kot miselni eksperiment si lahko predstavljamo, da v pred sevanjem zaščitenem okolju algam dovajamo CO2, ki ga pridobimo z zgorevanjem črnga premoga. Te alge in posledično vse živali, ki jih posredno in neposredno uživajo, bi bile datirane glede na razmereje tega ogljika iz premoga in tistega, ki bi ga v sistem vnesli s samimi živimi bitji. Njihova "starost" ne bi bila le nekaj tisoč ampak najbrž milijon let.

Radiometrično datiranje je izjemno točna metoda, ki tako kot nobena ni imuna na določene napake v meritvah. Takoimenovani proti-argumenti, kot je ta s tjulnjem, so razloženi a kdor noče slišati resnice je pač ne bo slišal. Osebno me to niti ne moti, nikakor pa ne želim, da bi kdo mojim otrokom tovrstne fantazije predstavljal kot "eno od možnosti".
x1ijn
# 02.06.2017 ob 10:50
@Ramus
Zakaj bi bilo škodljivo razmišljanje, ko človek prizna, da ni mogočnejši od narave? Jaz mislim, da je to zrelo razmišljanje.

Če si lahko kritičen do znanstvenih metod, bodi kritičen še do svojih metod, če jih sploh imaš. Kako pa ti lahko razložiš, da je tvoja metoda bolj natančna od njegove?
GorskiVodnik
# 02.06.2017 ob 10:03
@Ramus
Tvoje sklepanje, je zgolj sklepanje - brezpredmetno, ker ga ne moreš z ničemer utemeljiti,... na drugi strani pa je znanstveno potrjeno, da razpad radioaktivnih elementov ni konstanta.

V člankih, ki si ju navedel včeraj, govorijo o indicih, da je razpolovna doba radioaktivnih elementov odvisna od dejavnosti sonca ! Zadev sploh še ni dokazana ! Povsem jasno je, da so spremembe tako malenkostne (če sploh obstajajo), da na oceno starosti Zemlje nimajo praktično nobenega vpliva.
Mi je pa zanimivo, da se ti, ki zadeve 'dokazuješ' s citati iz Biblije, takoj obesiš na nek znanstveni članek, ki ga očitno sploh ne razumeš (ali pa nočeš razumeti), in iz neke še popolnoma nedokazane trditve začneš graditi svojo teorijo, kako se znanost moti. Tudi če bi se kdaj pokazalo, da fluktuacije v razpolovni dobi obstajajo, to niti glede izračuna/ocene starosti Zemlje niti glede veljavnosti znanosti na splošno ne pomeni prav nič !
Ned0
# 02.06.2017 ob 09:02
Gorila, zakaj že?
HOR
# 03.06.2017 ob 02:01
boro007
# 02.06.2017 ob 22:20

"...Segrevanje ni katastrofa v smislu da nas bo čez noč pobralo, temveč v smislu da bo med vročinskimi vali veliko ljudi imelo težave... In ne samo ljudje, tudi industrija bo imela težave stroji sicer delajo do 60 st. C brez težav, je pa hlajenje le teh v vročinskih valih veliko manj učinkovito..."


Zaenkrat ima precej več ljudi težave z mrazom zaradi katerega tudi umre neprimerno več ljudi, kot zaradi vročine, tudi v EU.

In kolikor vem je nemška vojaška tehnika 2. sv, vojne v glavnem neprimerno bolj odpovedovala v Ruskem mrazu, kot v Afriški vročini...
Ned0
# 02.06.2017 ob 10:14
Ramus, me veseli, da se strinjava. Ni prepričljivih dokazov o vplivu, ki bi ovrgli zadovoljivo točnost radiometričnega datiranja.
HOR
# 03.06.2017 ob 02:04
Poanta Vrabčeve izjave je jasna: V primerjavi z kakšno večjo naravno povzročeno katastrofo se bodo eko težave hitro izkazale le za mačji kašelj...
HOR
# 03.06.2017 ob 01:34
@Ramus
# 02.06.2017 ob 10:03
"...on se pač ne sekira, če zime že 30 let niso več zime..."


Zime tudi še kdaj v času zadnjih 1000, 2000 ali 10000 let niso bile zime...
[url="https://4.bp.blogspot.com/-zPmsIBNGdZ8/T-HSS-
YYKRI/AAAAAAAAE5Q/WMNVXEtAcAc/s1600/Mede
ival+Warm+Period.jpg"]LINK[/url] ali copy-paste v iskalnik
https://4.bp.blogspot.com/-zPmsIBNGdZ8/T-HSS-YYKRI/AAAAAAAAE5Q/WMNVXEtAcAc/s1600/Mede
ival+Warm+Period.jpg
boro007
# 02.06.2017 ob 22:20
@GORILA

Današnje podnebje je eno najhladnejših v Zemljini zgodovini..... Čeprav nas skrbi, da se segreva, je daleč od tistega, kar je bilo pred 100 milijoni let.

Kako hitro nekateri vzamete stvari iz konteksta... Pred sto milijoni let nas še ni bilo, in tudi ne bi preživeli.

Segrevanje ni katastrofa v smislu da nas bo čez noč pobralo, temveč v smislu da bo med vročinskimi vali veliko ljudi imelo težave... In ne samo ljudje, tudi industrija bo imela težave stroji sicer delajo do 60 st. C brez težav, je pa hlajenje le teh v vročinskih valih veliko manj učinkovito...
rokjure
# 02.06.2017 ob 16:02
Ned0, očitno nisi dojel poante Vrabca: zakaj bi Kajfež Bogatajeva jokala ..........

Vrabec pravi:
Današnje podnebje je eno najhladnejših v Zemljini zgodovini. Čeprav nas skrbi, da se segreva, je daleč od tistega, kar je bilo pred 100 milijoni let. Geologi imamo tu zdravo distanco, ekološke katastrofe, ki si jih je zakuhal človek, so šale v primerjavi s tem, kar se je v Zemljini zgodovini že dogajalo.
eMZe
# 02.06.2017 ob 14:57
Ekološka katastrofa "majhnih" razsežnosti nikoli v zgodovini Zemlje ni bila tako uničujoča, kot je lahko v sedanjih časih.
Nikoli namreč ni bilo potrebno preseliti milijarde ljudi (ki želijo ob tem celo ostati živi in imeti osebno lastnini). Ko bo prvič potrebno preseliti sto milijonov ljudi, bo trajna veselica. Milijarda? Hmnja... Polovico človeštva -- ***.

Do npr. 1500 let nazaj je bilo tako, da so se ljudje pač premaknili. Malo hitreje ali malo počasneje, malo bolj ali manj živi, s pergamentom v žepu ali brez njega. Ti časi so nekako mimo.
GORILA
# 02.06.2017 ob 13:32
@ned0
Gorila, zakaj že?

...veš zakaj ne verjamem tem ''strokovnjakom''?
Ker vehementno razlagajo, kako se bo zaradi globalnega segrevanja stalil led Arktike in bo zato narasla gladina morja za metre...
...če pa ne veš kam merim, ti pa priporočam, da obnoviš OŠ znanje o gostoti vode!
Ramus
# 02.06.2017 ob 12:05
To ti res ne bo uspelo, ampak ti se merjenja nisi lotil z metrom, pač pa z vilico
adrenalincek
# 31.07.2017 ob 15:47
Zanimivo, kako znanstveniki trdijo nekaj, česar ne morejo dokazati, pa ljudje to sprejemajo brez dileme. Ko pa nekdo zdrave kmečke pameti pove dejstva opazovanja, ga pa vsi napadejo, da ni strokovnjak in da zato nima pojma. Res zdrava družba.
Sapp
# 03.06.2017 ob 21:30
V prihodnjih 100 milijonih let je pričakovati, da se celine spet utegnejo združiti.

Ga bom držal za besedo.
sifamora
# 03.06.2017 ob 10:32
"Nasprotno mnenje: nasprotovanje fiziki, konceptu vzrok-posledica, (CO2 in toplogredne učinke se da izmeriti)"

Tu je ena velika pomankljivost.

Pri višjih temperaturah in presežku CO2 so v geološki pretektosti "cvetele" karbonatne platforme.
Ned0
# 03.06.2017 ob 10:29
Kaj pa je tako ekološko slabo v trenutni klimi oziroma klimi od 1900 naprej in kakšno klimatsko katastrofo pa imamo...!?
Hitrost spreminjanja.
HOR
# 03.06.2017 ob 01:55
@eMZe
# 02.06.2017 ob 14:57

"...Ekološka katastrofa "majhnih" razsežnosti nikoli v zgodovini Zemlje ni bila tako uničujoča, kot je lahko v sedanjih časih.
Nikoli namreč ni bilo potrebno preseliti milijarde ljudi (ki želijo ob tem celo ostati živi in imeti osebno lastnini). Ko bo prvič potrebno preseliti sto milijonov ljudi, bo trajna veselica. Milijarda? Hmnja... Polovico človeštva -- ***..."


Sedaj ne obstaja nikakršno povečanje uničujočih "eko" klimatskih katastrof in nič ne kaže na njo niti za potrebo preseljevanja sto miljonov ljudi, kaj šele več ...!?
Druga pesem so družbene katastrofe z begunci in migranti...
HOR
# 03.06.2017 ob 01:47
pašeresje
# 02.06.2017 ob 12:54
"...Se ne strinjam z izpostavitvijo tega naslova, saj ima učinek, uspavanja, da niti ni tako slabo.
V zgodovini so bile seveda večje ekološke katastrofe, pred človekovo speciacijo ali pa ko je moderni človek že obstajal..."


Kaj pa je tako ekološko slabo v trenutni klimi oziroma klimi od 1900 naprej in kakšno klimatsko katastrofo pa imamo...!?

Nimamo nobenega povečanja katastrofalnih posledic klima dogajanja/sprememb na družbo, kakor tudi ni človeškega vpliva na nekaj česar ni - To je na kratko moj rezime iz jasnih IPCC podatkov glede tega. Tudi ni nobenega kritičnega dviganje gladine morja, Zemlja pa je v ca zadnjih 30 let zaradi rasti CO2 precej ozelenela (rastlinska biomasa se je precej povečala), pridelki žit pa so rekordni...

Kje je tu kaj povečanih klimatsko katastrofalnih posledic razen v znanstveno nedokazanih hipotezah za prihodnost, katere so se do sedaj izkazale za veliko pretiravanje in za napačne...!?
(tudi beli S medvedi so se zelo razmnožili namesto obratno...)
Ned0
# 02.06.2017 ob 17:28
rokjure, pa saj noben klimatolog ne pravi, da so podnebne spremembe neki najhujšega, kar se bo planetu zgodilo.Tudi nobeden ne pravi, da bomo izumrli zaradi tega. Gre za to, da ekosistemi (tudi človeški) niso sposobni nemotene prilagoditve hitrim spremembam, čeprav so te v geološkem smislu majhne. Vrabec to prav jasno pove v naslednjem stavku ("Za preživetje planeta se ni bati, bolj se moramo bati za svoje preživetje.")
Ned0
# 02.06.2017 ob 14:11
Gorila, to so ekstremne ocene, če bi se stalila celotna količina ledu na Arktiki. Ampak še vedno ne vem, zakaj bi Kajfež Bogatajeva jokala ob tisti izjavi, ki se nanaša na geološko zgodovino Zemlje.
pašeresje
# 02.06.2017 ob 12:54
moje mnenje:
Marko Vrabec: Ekološke katastrofe so šale v primerjavi z zgodovino
Se ne strinjam z izpostavitvijo tega naslova, saj ima učinek, uspavanja, da niti ni tako slabo.
V zgodovini so bile seveda večje ekološke katastrofe, pred človekovo speciacijo ali pa ko je moderni človek že obstajal vendar so rezultirale v pomoru 90% vseh ljudi. Najbrž to ni pomirjujoče!
Dejstva: LINK
Nasprotno mnenje: nasprotovanje fiziki, konceptu vzrok-posledica, (CO2 in toplogredne učinke se da izmeriti)
kotzi
# 02.06.2017 ob 22:31
jutr bo sneg...ker je Trump sel iz pariskega sporzuma...norrro....sneg bo
Ramus
# 02.06.2017 ob 11:13
ovrgli zadovoljivo točnost radiometričnega datiranja.

Sveže ubit tjulenj in datiran na 1.300 let ne priča ravno v prid temu,...
sifamora
# 02.06.2017 ob 10:02
VPrašaj vse omenjene ljudi v članku, koliko je po njihovem stara Zemlja in na čem temelji njihova številka.
Ramus
# 02.06.2017 ob 10:05
http://physicsworld.com/cws/article/news
/2016/nov/24/do-solar-neutrinos-affect-nuclear-decay-on-earth
Ramus
# 02.06.2017 ob 09:58
Če lahko izmerimo, koliko produkta radioaktivnega razpadanja je v neki kamnini, iz tega lahko izračunamo, koliko je kamnina stara," je razložil Vrabec.

Da ne omenjamo kontaminacij v poroznih kamninah,...
Ramus
# 02.06.2017 ob 09:48
Glede na to sklepam

Tvoje sklepanje, je zgolj sklepanje - brezpredmetno, ker ga ne moreš z ničemer utemeljiti,... na drugi strani pa je znanstveno potrjeno, da razpad radioaktivnih elementov ni konstanta.

http://news.stanford.edu/news/2010/augus
t/sun-082310.html
Ramus
# 02.06.2017 ob 09:43
Starost Zemlje je s pomočjo svinca ugotovil Clair Patterson sredi 50. let prejšnjega stoletja. "Najprej je moral najprej oceniti, koliko je bilo na začetku svinca, ki ne nastane z razpadom urana," je razložil geolog.

Oceniti,... starost Zemlje je torej določena na oceni, koliko, da bi naj bilo svinca,... na oceni iz srede 50 let prejšnjega stoletja. Vesta to je takrat, ko še ni bilo pametnih telefonov,...
Ramus
# 02.06.2017 ob 10:03
Geologi smo tisti, ki lahko pogledamo za nazaj, kaj se je dogajalo. Današnje podnebje je eno najhladnejših v Zemljini zgodovini. Čeprav se sekiramo, da se segreva, je daleč od tistega, kar je bilo pred 100 milijoni let. Geologi imamo tu zdravo distanco,

Dober primer kako škodljivo razmišljanje za okolje in planet se razvije pri posamezniku, ki verjame, da je Zemlja preživela domnevna dolga geološka obdobja,... on se pač ne sekira, če zime že 30 let niso več zime.
Ramus
# 02.06.2017 ob 09:31
Eden od izzivov znanosti je bil ugotoviti starost našega planeta. Prve ocene, ki so temeljile na Svetem pismu, so govorile o slabih šestih tisočletjih. Metode so se izpopolnjevale, ocene so postajale vse boljše, pravo oceno 4,55 milijarde let pa je dala radioaktivnost. "

Vsi po vrsti so se v svojih ocenah zmotili, vi pa sedaj trdite, da je 4,55 milijarde let točen podatek, podatek pridobljen pref 65 leti na povsem napačnih predpostavkah o konstantnosti razpadanja radioktivnih elementov.
Kazalo