Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.1 od 45 glasov Ocenite to novico!
Eva Boštjančič
Eva Boštjančič je začela delati kot svetovalka na področju menedžmenta kadrovskih virov ter neposrednega iskanja in selekcije kadrov. Od leta 2004 deluje na filozofski fakulteti na katedri za psihologijo dela. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
stres
Kar 44 odstotkov delavcev v Sloveniji je prepričanih, da delo večinoma slabo vpliva na njihovo zdravje. Foto: BoBo
       Naredili smo raziskavo o zavzetosti, ki jo vsi iščejo in pričakujejo od zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so najbolj zavzeti tisti, ki so zaposleni za določen čas. Z vidika delodajalca je to zanj korist, nikakor pa ni to za delavca.       
Eva Boštjančič
V magistrskem delu je proučevala osebnostne značilnosti uspešnih menedžerjev, v doktorski disertaciji pa vpliv vedenja in motivov vodje na pripadnost, delovno učinkovitost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
false
Vodja mora znati motivirati svoje zaposlene. Foto: BoBo
       Včasih so bili ljudje lojalni celotno karierno pot, danes ni več tako. Pripadniki generacije X iščemo nove izzive na 7, 8 let. Za nami pa prihaja generacija, ki izzive išče vedno in povsod. Delodajalci njihovo zvestobo precej težje ohranijo. Oni iščejo izzive, čeprav so na trenutnem delovnem mestu zadovoljni. Kljub temu spremljajo oglase. Če bodo našli drug izziv, ki ni povezan z denarjem, ampak z novimi nalogami in odgovornostmi, bodo z veseljem sprejeli novo priložnost.       
Eva Boštjančič
Eva Boštjančič: 'Psihologija dela je univerzalno področje, ki se dotika vsakega zaposlenega. Ukvarjamo se s tem, kako naj bi bilo delovno mesto oblikovano (ergonomija), kako najdemo ustrezne ljudi, kako jih selekcioniramo za delovno mesto. Veliko področje je, kako ljudi motivirati, kako jih razvijati (na strokovni in osebnostni ravni). Kako motivirati delodajalca, da bi zaposlovali starejše? Ukvarjamo se z brezposelnimi, timi ...' Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Eva Boštjančič
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO

Na delu so najbolj zavzeti zaposleni za določen čas

Podkast Številke (104)
9. junij 2017 ob 06:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

Včasih ni bilo redko, da je človek celotno karierno pot preživel v enem podjetju, današnje generacije, ki stopajo na trg dela, pa se pri tem precej razlikujejo.

Ta teden na podkastu Številke govorimo o psiholoških komponentah dela. Na pogovor smo povabili Evo Boštjančič, profesorico psihologije dela in organizacij na Univerzi v Ljubljani. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


Za nekoga stres, za drugega igra

Kar 78 odstotkov Slovencev poroča, da med delom vsaj občasno občuti stres. A kaj stres sploh je? Eva Boštjančič ga opiše: "Ne moremo ga kar tako popredalčkati, kar velja za marsikaj v psihologiji. Gre za neskladje med tem, kako dojemamo neki dejavnik v okolju in kako ga bomo obvladovali. Denimo, da ti gost odpove intervju. To zate lahko pomeni stres, za nekoga drugega pa pomeni to priložnost za nov intervju. Tako je z vsako stvarjo v življenju. Vsakodnevno pripravljanje kosila ali vodenje ljudi v kolektivu je za nekoga stres, za nekoga pa je to lahko igra."

Stres je lahko tudi pozitiven
A stres ni nujno le slab, strokovnjaki namreč poudarjajo tudi pozitivni stres, tako imenovani eustres. "To je neki adrenalin, ki ga dobimo, ker v službi dobimo zanimiv projekt, morda napredujemo, v osemurnem delovniku dobimo neko majhno stvar, ki nam pomeni strast. Pozitivni stres je motivacija, ki nas žene naprej, da smo uspešnejši, zadovoljnejši in učinkovitejši v medosebnih odnosih," poudarja profesorica.

Korak naprej je izgorelost
Hiter tempo življenja lahko od stresa vodi tudi do izgorelosti, ki pa ima lahko dolgoročne posledice. Psihologinja opozarja: "Raziskave kažejo, da ljudje, ki izgorijo, običajno potrebujejo od leto do dve, da se znova vrnejo na delovno mesto, kamor pa se ne vrnejo več na vrhuncu energije, predanosti in zavzetosti. Zato so pomembni preventivni programi. Ljudje smo kapital. Psihologija dela je nekje vmes med delodajalcem in zaposlenimi, išče sinergije med kapitalom ter zaposlenimi in njihovimi potrebami."

Telo ti pošilja opozorila
Tudi sama je doživela izgorelost. Telo ves čas ponuja majhne alarme, ki pa jih človek ne prepozna: "Običajno to spoznaš šele, ko je prepozno, tvoje telo ne zmore več. Telo te opozarja z rednimi prehladi, anginami, več časa potrebuješ za okrevanje. Ko sem bila sama v tej fazi, sem se zjutraj že po eni uri dela počutila, kot bi bil za menoj 12-urni delovnik. Tako stanje je trajalo 4, 5 mesecev. Morala sem prevrednotiti življenje, slog, komunikacije in delovne obremenitve. Gre za veliko življenjsko preobrazbo."

Delovanje na nezavedni ravni
Tik pred izgorelostjo dela ni čutila kot obremenitve, saj je vsa dela opravljala z veseljem: "Ni mi bilo težko likati, učiti, raziskovati ... Ko te okolica opozarja, da je nekaj narobe, tega ne slišiš." Prevelika količina dela ni vedno nujno vzrok za izgorelost. "Bolj gre za čustveno izčrpanost. Morda v medosebnih odnosih, v nezadovoljenih potrebah, ki jih leta in leta nosiš v sebi. Dogaja se na bolj nezavedni ravni, zato ne prepoznaš znakov, ki te opozarjajo, da nekaj ni v redu. Zato količina dela nujno ne vpliva na izgorelost," pojasnjuje.

Kdo bo skrbel zate, če ne sam?
Izhod je v spremembi delovnega okolja in intenzivnem samoocenjevanju, a kot svetuje Boštjančičeva, je učinkovitejša preventiva kot pa kurativa. V tem tednu se je ravno začela akcija Ustavi se!, ki ljudi spodbuja k razmisleku o tempu sodobnega življenja. "Pomembno je, da se ozremo sami vase. Morda zveni to malo egoistično, a kdo bo danes poskrbel za nekoga, ki je odrasel? Ko so otroci majhni, za njih skrbijo starši. A že starši včasih vzgajamo prihodnje deloholike. Poleg šole imajo še dve, tri dejavnosti po šoli, domačo nalogo, pripravo za naslednji dan ... Otrokom dajemo sporočilo, da bo uspešen, če bo veliko delal. Pomembno je, da otrokom sporočimo, da ob bolezni res ostane doma. Ko so počitnice, so res počitnice in ne dela nič drugega. In odrasli? Se lahko popoldne res odklopimo od spleta? Se lahko čez konec tedna ločimo od službe in odgovarjanja na elektronsko pošto? Veliko študij kaže v smer, da se mora človek odklapljati," se Boštjančičeva strinja z akcijo.

Zavzetost in manj zanesljiva služba
V primerjavi s preteklostjo so danes v porastu manj varni delovni odnosi (prekarno delo, zaposlitev za določen čas), kar pa številnim zaposlenim to ustreza. "Naredili smo raziskavo o zavzetosti, ki jo vsi iščejo in pričakujejo od zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so najbolj zavzeti tisti, ki so zaposleni za določen čas. Z vidika delodajalca je to zanj korist, nikakor pa ni za delavca," je razložila Boštjančičeva. Taka oblika dela je morda koristnejša za delodajalca, a po drugi strani pomeni večje tveganje za stres in izgorelost.

Treba se je pohvaliti
Eno večjih polj psihologije dela je brezposelnost. Pri iskanju zaposlitve je pomembno, da kandidat v CV-ju predstavi svoje dobre lastnosti, s katerim bi pomagal potencialnemu delodajalcu. A Boštjančičeva opaža, da imajo Slovenci s tem težave: "Pred kratkim sem poslušala Radio Slovenija, moderator je pozval poslušalce, naj se pohvalijo, oni so res klicali, ampak so hvalili druge, niso se znali sami pohvaliti. Življenje je zelo napeto, včasih tudi delodajalec nima priložnosti, da bi opazil svojega zaposlenega in to, kaj je dobrega naredil. Ko se srečaš z nadrejenim, je prav, da mu poveš, kaj si naredil in kaj te še čaka. Vodja je tisti, ki te bo na koncu ocenjeval. Zaradi te ocene boš dobil svojo plačo." Tovrstna komunikacija je v očeh tretjega opazovalca morda videti prilizovanje. "Ljudje smo po naravi zavistni. A naše delo je treba ovrednotiti," pravi gostja.

Kdo je dober vodja?
Pri svojem delu je raziskovala lastnosti vodij. "Dober vodja mora imeti osebno moč, hkrati mora poznati podrejene, jim dati odgovornost, jih znati motivirati, jim biti zgled, kako se vesti, sprejemati odločitve in komunicirati. Uspešne posameznike mora znati povezati v uspešno celoto," pravi. O moških in ženskih vodjah še vedno obstajajo stereotipi: "Od žensk pričakujemo, da bodo bolj impulzivne, čustvene. Psihologi imamo izraz samouresničujoča prerokba, kar pomeni, da od ženske pričakujemo določene stvari. Če bo v nekem stresnem položaju potočila solzo, bodo rekli 'ženska je, zato se ji je to zgodilo'. Če moški ni dovolj sočuten, bodo rekli, 'saj je moški, to se od njega ne pričakuje'. Ti stereotipi določajo, kako se bomo vedli. Z delavnicami skušamo stereotipe razbijati, veliko že naredimo, če jih ozavestimo."

Zadovoljni, a iščejo nove izzive
Na pripadnost, zvestobo in lojalnost je včasih vplivala predvsem plača, a generacije se precej razlikujejo. "Včasih so bili ljudje lojalni celotno karierno pot, danes ni več tako. Pripadniki generacije X iščemo nove izzive na 7, 8 let. Za nami pa prihaja generacija, ki izzive išče vedno in povsod. Delodajalci njihovo zvestobo precej težje ohranijo. Oni iščejo izzive, čeprav so na trenutnem delovnem mestu zadovoljni. Kljub temu spremljajo oglase. Če bodo našli drug izziv, ki ni povezan z denarjem, ampak z novimi nalogami in odgovornostmi, bodo z veseljem sprejeli novo priložnost."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Eva Boštjančič govori še o sočutju na delovnem mestu, kako brezposelni iščejo nova delovna mesta, kaj naj zapišejo v CV, pomenu povratne informacije v odnosu vodja - delavec, pomenu vseživljenjskega učenja, lovcih na glave ...

VIDEO
Številke: Korak od stresa do izgorelosti ni prav dolg

Glasbeni izbor Eve Boštjančič: OneRepublic - Secrets

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
dejko
# 09.06.2017 ob 07:25
ko si 20 let zaposlen za določen čas, ti delovna vnema začne rapidno padat...
RdečeModro
# 09.06.2017 ob 08:20
Enkrat jo je ena sošolka vprašala, kaj bi svetovala brezposelni osebi iz ruralnega področja, kjer zaposlitev ni, motivacije za iskanje dela pa oseba nima več. Veste kaj je Eva odgovorila? "Naj potuje po svetu, počne to kar jo veseli in se spet najde".

To razodeva, koliko stika z realnostjo ima.
In takšne ljudi
firtoh
# 09.06.2017 ob 07:34
Meh...
Tole vse je kr neki.Priporočam razgovor z nekom,ki ima poklicno ali srednješolsko izobrazbo,da se pogovorita o njegovi karieri in stresu,ker more preživeti z manj k jurjem na mesec,če sploh dobi plačo.
Sam delam na CT napravi v bolnišnici,med dežurstvi pa na RTG.Edini izziv,ki ga imam je,da mi predpotopna mašina ne izdahne med delom in da bo naslednji pacient manj nesramen od prejšnjega
zamudnik
# 09.06.2017 ob 09:49
Spet eno samo veselje, izzivi in karierna rast.. Odkar se gremo karierno rast in osebne izzive, nam vse samo propada. Resničen izziv, ki je družbi tudi nekaj dal, so čutile generacije naših staršev in starih staršev, ki so svoje zaposlitve doživljali čusteno, živeli s svojo tovarno/podjetjem in na koncu doživljali resne strese, ko so videli, kaj se je začelo s temi tovarnami/podjetji dogajati, ko so jih prihvatizirali fantje in punce z osebnimi izzivi in karierno rastjo.
DE(j)MOKRA(s)T
# 09.06.2017 ob 08:24
Ne morejo me tako malo plačati, kot jaz lahko malo delam.
Če vidim da delodajalec izkorišča in slabo plača se trudim delati po liniji najmanjšega odpora. Če dobro plača in nisem samo številka pa se potrudim in če da občutek, da sem del podjetja in dobro delo nagrajuje potem delam dobro. Za minimalno plačo pa tudi delam minimalno.
boro007
# 09.06.2017 ob 07:51
Pri delu so najbolj zavzeti dobro motivirani ljudje... Problem pa je da nam je korenček padel s palice, in vsi za motivivacijo grozijo z izgubo zaposlitve...
johnsmith
# 09.06.2017 ob 08:54
Ali gospa ve mogoče, kako lahko zaposleni postane strokovnjak??? Če menja službo vsakih nekaj let zagotovo ne. Sicer pa škoda komentirat, saj gre za teoretično raziskavo, ker gospa enostavno ne razume realnega stanja, zato tudi raziskave ne zna usmeriti v pravo smer.
gorcin
# 09.06.2017 ob 08:23
Škoda, da jo niste vprašali kaj pomeni zavzetost. To, da si pripravljen delati 10 ali več ur na dan, pa še vikende zastonj, ali da opraviš vestno svoje delo v 8ih urah?
SKing
# 09.06.2017 ob 07:37
Stvar ni črno-bela. Žal ali na srečo.

Na primer da eno podjetje pridobi večji posel, ki ga bo delalo naslednje tri leta. Za to potrebuje 10 novih sodelavcev. Ampak - to je posel, ki ga dobiš enkrat in morda nikoli več.

In potem naj stori kaj? Naj po treh letih še naprej zaposluje teh 10 sodelavcev, čeprav jih ne more plačati? Kar poskusite iti na podjetniško pot, pa boste videli, da ni tako lahko imeti non stop več in več dela, da bi potem lahko zaposlovali.

Ne, ne zagovarjam tajkunov. Ali izkoriščevalcev. Le v marsikaterem primeru je tudi pri zelo poštenih delodajalcih nemogoče pričakovati, da bi zaposlili za nedoločen čas. Poskusite iti v podjetništvo in boste videli. Sam sem obrtnik in ne zaposlujem. A vem, da če bi slučajno dobil delo, kjer bi sodelavca rabil za npr. 2 leti, bi mu tudi povedal: "Poglej, dve leti boš imel plačo in delo. Po dveh letih morda več ne. Pošteno povedano."
sumtb
# 09.06.2017 ob 10:22
kakšen pokvarjen in sramoten članek.

Motivacija zaposlenega za določen čas je strah.

Prava motivacija pa nastane če je zaposleni primerno plačan, če dela delo ki ga veseli in če je v stimulativnem okolju.

Dan na dan etatistična propaganda na mmc, ki bi iz zaposlenih in državljanov rada naredila vodljive robotke brez lastne misli ki gradijo demokratični socializem na tabletkah in na pogodbi za določen čas.
gizmolinux
# 09.06.2017 ob 08:49
Poslance in politike na enomesečno pogodbo,pa bodo mogoče bolj zavzeti za delo.
vox14
# 09.06.2017 ob 09:48
Gospa je, za razliko od veliko sposobnih ljudi na tem faksu, predstavnica "fake it till you make it" struje. Obrača se po vetru, predava puhle včasih psevdoznanstvene ugotovitve, ki se dobro slišijo in jih povzema tisk..in to je to. Brez poglobljenega znanja, površinska razlaga, itd.
Na tem področju bi lahko našli kvalitetnejšo sogovornico.
Guliarth
# 09.06.2017 ob 07:42
Nikakor ne drži. Cenim delodajalca, ki že 10 let skrbi zame, jaz pa za njegove stranke. Od kar imam NDČ sem bolj miren in napredujem. Vsak teden postrežem z novo idejo, na koncu kvartala pa se mi to izplača.
Ne bluzit Eva, niso vsi enaki in podobni vašim nikolizadovoljnim pacientom. Sploh pa nismo vsi pacienti.
megan
# 09.06.2017 ob 10:26
Ne vem, kako so delali raziskavo in kdo je sodeloval, ampak zame osebno trditev iz naslova ne drži, enako še za precej ljudi, ki jih poznam.
Mene osebno najbolj motivira pošten odnos delodajalca in to, da nadrejeni opazi in ceni moje delo ter mi zaupa. Če je tako, se bom zelo trudila, da delodajalca in nadrejenega ne bom razočarala. Nasprotno - precej mi pade motivacija, če dobim občutek, da sem za delodajalca samo stvar za dosego njegovih ciljev. Če se mojega dela in truda ne ceni, če delodajalec jemlje vse za samoumevno, tudi če sem naredila kaj več, kot sem bila dolžna naredit, če sem se prilagodila, delala na dan, ko bi morala bit prosta, če se ne drži dogovorov, če stalno prelaga krivdo ... Skratka - če ni pošten do mene. Poznam še nekaj ljudi, ki so popolnoma isto povedali.
Glede pogodbe za določen in nedoločen čas - za nedoločen čas je še ne poznam. Bi pa verjetno zelo cenila zaupanje delodajalca, ko bi jo dobila. Po drugi strani pa bi zavzetost precej padla, če bi se mi samo podaljševalo za določen čas. Verjetno bi se začela ozirat k drugemu delodajalcu.
Verjmam pa, da ni pri vseh tako, kot pri meni. Morda je pri komu strah pred izgubo službe edino, zaradi česar sploh koliko-toliko resno dela.
V glavnem vse skupaj posploševat je neumno.
RdečeModro
# 09.06.2017 ob 10:38
In zdaj si predstavljajte, da to gospo, ki nima stika z realnostjo, povzemajo delodajalci. Samo še pogodbe za določen čas, kajne prof. Boštjančič?
Za razliko od nje, ki bo do penzije na istem sesku. Res luštno takim!
RdečeModro
# 09.06.2017 ob 08:22
... potem citiramo in učijo novo generacijo študentov - nakar ti pristajajo v kadrovskih službah, enako brez stika z realnostjo. No, vsaj osnovnega - itak jih zadane potem.
megan
# 09.06.2017 ob 09:39
Na delu so najbolj zavzeti zaposleni za določen čas

Nauk delodajalcem: ne dajajte pogodb za nedoločen čas, ker to zmanjša zavzetost delavca!
mmeeddoo
# 09.06.2017 ob 07:43
V današnjem gospodarstvu je glavni iziv dobiti službo, ki bi ti omogočala življenje nad ravnijo revščine, da nisi preveč izkoriščan in da delovno mesto ni preveč zdravju škodljivo.

Verjamem pa, da naši delodajalci težko zadržijo zaposlene, saj ne izpolnjujejo zgornjih norm, človeku pa prej ali slej jermen strga.
RdečeModro
# 09.06.2017 ob 08:16
Go. Boštjančič poznam zelo dobro in v živo, kot bivša študentka. Ena najbolj čislanih profesoric kar se psihologije dela tiče - pa ne vem zakaj je tako.
V svoji, dokaj kratki karieri v privatnem sektorju, je delala samo s top kadri (management, direktorji) in na podlagi tega misli da pozna področje dela. To ni realnost za 98% populacije. Kar govori in je govorila nam je smetana, ki je v realni situaciji nimaš pri čem uporabit. Razen če ne delaš v JU in si profesor.
Realnost je nižji, srednji profil: proizvodnja, tehnični kadri, izmensko delo, delo za določen čas. Misli da ve kaj o tem, razen iz znanstvenih člankov? Nope. Kar govori citira iz študij s tujine. In parih svojih, ki so jih pisale njene študentke.
redwinger
# 09.06.2017 ob 08:04
Se strinjam s tabo boro007
Tudi nam so v službi grozili da če nam kaj ni všeč lahko gremo,da ljudje čakajo v vsti na službe.
Od tedaj smo imeli ne vem koliko razpisov pa je prišla le peščica ljudi,od tega sta zaposlena le 2 človeka,pa še ta dva al sta al nista.
delam pa v državi firmi v takoimenovanem javnem sektorju,ki je po mnenju nekaterih raj na zemlji(bolnica).samo za minimalca ne bo skor noben več delal fizičnoin vse vikende .
smallbudget
# 09.06.2017 ob 10:54
Tudi sama je doživela izgorelost. Telo ves čas ponuja majhne alarme, ki pa jih človek ne prepozna

Do tega pride tudi zaradi "pozitivnega" stresa. Zelo smešno je poslušati tele "psihologe" in "strokovnjake", ki govorijo o popolnoma medicinski stvari. Stres je mehanizem za preživetje, za zaščito življenja in vedno predstavlja izjemno obremenitev za telo. Tudi ko gredo nekateri na joging ali pa se ukvarjajo z adrenalinskimi športi.

Zanimivo je tudi, kako govori o ljudeh, da so kapital. Velecenjena gospa, ljudje niso niti kapital, niti strošek, niti resurs temveč človeška bitja. Vse ostalo je navadno blebetanje in govoričenje. In tega je zadnje čase vse več. Sami samooklicani strokovnjaki.
megan
# 09.06.2017 ob 10:38
Prekarno delo je po eni strani prav to kar želi večina delodajalcev, saj lahko delavca odpustijo kadarkoli.

To drži. Delodajalec se lahko prekarca znebi kadarkoli. Drži pa tudi v obratni smeri - prekarec lahko kadarkoli pove, da ne bo več delal za tega delodajalca. Če dobi boljšo ponudbo bo pač šel, ne glede na to, v kakšni gužvi je delodajalec in koliko nujno ravno takrat potrebuje njegove usluge.
Dobri delodajalci vedo, da je lojalnost lahko veliko vredna in da se je ne dobi zastonj. Nekaj se plača v denarju, nekaj pa v nematerialnih dobrinah.
Hohštaplerija
# 09.06.2017 ob 08:37
@firtoh: vsa čast. Resno se sprašujem od kod vam motivacija za delo, ker meni bi se odpeljalo.
izi07
# 09.06.2017 ob 09:25
Prekarno delo je po eni strani prav to kar želi večina delodajalcev, saj lahko delavca odpustijo kadarkoli. Po drugi strani pa si delavci želijo nekakšno zavarovanje, da bodo za opravljeno delo dobili pošteno plačilo in predvsem obdržali službo pri enem delodajalcu vsaj 2 do 3 leta. Predvsem pa je problem prekarnega dela ( delo za določen čas), da delodajalci to s pridom izkoriščajo z iskoriščanjem delvacev. Delavci morajo delat nadure, imajo zelo visoko postavljene norme, nimajo časa za malo potrebo sploh če delajo za trakom, če ne dosegajo norme kar se veliki večini zgodi se trga od minimalne plače itd..... Velika podjetja to vedno bolj izkoriščajo in menjujejo delavce kot za šalo, zaposlujejo tujo delovno silo, ker so pri domačih ljudeh prišli na slab glas. od slabih 900.000 zaposlenih prejema minimalno plačo ali manj dobrih 600.000 ljudi večina jih dela v gospodarstvu nekaj pa tudi v javnem sektorju. Torej smo družba, ki dela za vedno manj denarja in se od nje vedno več zahteva po drugi strani pa naša vladajoča politika dela z denarjem kot svinja z mehom. Zakaj še vedno trpimo to smo res izgubili še tisto nekaj spoštovanja in ponosa!?
zenga.zenga
# 09.06.2017 ob 12:35
Na delu so najbolj zavzeti zaposleni za določen čas
Stres je lahko tudi pozitiven
To zate lahko pomeni stres, za nekoga drugega pa pomeni to priložnost
Ti stereotipi določajo, kako se bomo vedli. Z delavnicami skušamo stereotipe razbijati, veliko že naredimo, če jih ozavestimo. itd. itd.itd , bla, bla , bla ......
------------------------
samo golo nakladanje . tukaj ne govori psihologinja ampak manipulatorka s človeškimi delovnimi resursi . Ne verjemite vsakemu , ki se predstavlja kot psiholog ali filozof . dejstvo je namreč da ljudje veliko bolj lažemo sebi in to v svojo škodo kot drugim kar je lastnost predvsem takim manipulatorjem kot je E.B. in podobnim , ki to seveda počnejo za zaslužek .
Ozaveščanje je namreč samo krotenje z ,, nežnimi ,, sredstvi . Nikjer pa ne piše da je ukročen človek boljši ali bolj zdrav ... Zamislimo se ljudje ....
7up
# 09.06.2017 ob 09:42
izi07

Ne piši neumnosti! Minimalno plačo prejema cca 26 tisoč zaposlenih v gospodarstvu in cca 8 tisoč zaposlenih v JS. Pri tem je potrebno poudariti, da si veliko samo zaposlenih in lastnikov podjetij namenoma plačuje minimalno plačo!

kakšnih 600 000! Ni čudno, da ne morete priti do nekega normalega osebnega dohodka!

https://www.ajpes.si/Statistike/Place_v_
zasebnem_sektorju/Porocila#b148
utegurovic
# 09.06.2017 ob 10:29
Na delu so najbolj zavzeti zaposleni za določen čas

realne izkušnje sicer kažejo čisto drugače, ampak če to pove nekdo iz JU bo pa že držalo, mar ne
gj
# 09.06.2017 ob 14:56
Zaposlitev za dolocen cas je po mojem ze mobing. Me pa zanima se vase mnjenje glede te misli.
pespocinkan
# 10.06.2017 ob 11:06
Se opravičujem, če sem kje zgrešil podatek.
Moje vprašanje gospe je enostavno: Ali je ona zaposlena za določen čas?
Gepard007
# 10.06.2017 ob 07:48
Tolo blesarijo pa nisem mogel do konca prebrat. Bom kar jaz povedal, ker sem bil eden od delavcev za določen čas in to kar 4 leta (v istem - zelo znanem in čislanem slovenskem podjetju) preko agencije. Vse to je ena navadna svinjarija in zaobljubil sem si, da prek agencije ne bom več delal.
Največkrat ti za takšno delo ponudijo minimalno plačo ali pa plačo malo višjo od minimalca. Delaš itak na 3 izmene (določeni tudi na 4, mimogrede smo morali podpisati, da bomo delali nadure prekomerno - letna kvota nadur je bila presežena v parih mesecih, v nasprotnem primeru so ti grozili z odpovedjo), ker pa imaš doma družino, majhnega otroka, ki ga je treba nahranit moraš biti tiho in strah je glavno vodilo, da si "zavzet." Da jih 90.000 čaka na tvoje delo je itak zlajnana fraza delodajalcev, ki stalno ponavljajo kot kakšna papiga je pa dejstvo, da bi vse te agencije, ki ti odžirajo zaslužek in so prisesani kot kakšne pijavke čez noč gladko ukinil.
Sedaj sem pri delodajalcu, ki mi je v startu ponudil delo za nedoločen čas (ki je mimogrede odgovorno in dobro plačano, seveda brez agencije) in delam veliko bolj zavzeto, ker spoštujem delodajalca, ki mi je že v startu zaupal in se bom stalno boril, da ga ne izneverim.
Izbrali ste napačno osebo za takšen intervju. Bo morala stopit iz svojega milnega mehurčka.
Veliko bolj primeren kandidat, da vam razsvetli pogled na stanje o zavzetosti in delu za določen čas bi bil nekdo, ki takšno delo dejansko opravlja, se vam ne zdi?
firtoh
# 09.06.2017 ob 09:55
zamudnik
100x+
IndyBob
# 09.06.2017 ob 07:51
Jaz si za sebe ne predstavljam, da bi 40 let delal pri istem delodajalcu. Nočna mora monotonosti.
moj komentar
# 09.06.2017 ob 20:17
Obstajajo tudi javna podjetja, katerih vodstvene strukture so zaposlene za nedoločen čas, nižja delovna mesta pa imajo pogodbe za določen čas ali gre celo za samozaposlene pogodbenike.
Najbrž imajo tudi dvojne delovne pravilnike....
5elin
# 09.06.2017 ob 18:46
Bi si upal kdo opraviti raziskavo (raziskovalni novinarji), kako se kadruje v javnem sektorju?
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj so pravi razlogi za izbiro kandidatov na javnih razpisih za delovna mesta za nedoločen čas.
Včasih so se družinske obrti prenašale iz roda v rod, danes pa se to dogaja v javnem sektorju in državnih podjetjih. Če bi se vsi pisali po svojih starših, bi bilo to še bolj očitno.
Sparks
# 09.06.2017 ob 14:26
Na delu so najbolj zavzeti zaposleni za določen čas[/i

Logično, s tem rešijo dva problema! Tistim, ki pišejo za režim, omogočijo bajne honorarje, ki se jih ne da preverjati, onim drugim, ki delo opravljajo v skladu z novinarsko etiko in so prodorni, pa s tem nad glavo obesijo Demoklejev meč in jih držijo na vajetih! Bravo!
moj komentar
# 09.06.2017 ob 20:12
V javni upravi in javnih podjetjih obstajajo delovna mesta, ki se jih deduje iz roda v rod, iz kolena v koleno.
ZKL
# 09.06.2017 ob 10:28
Kar se zavzetosti zaposlenih tiče je pa večina delodajalcev še totalnih idiotov, ki ne vidijo (namenoma?) gozda za drevesi. Če bi več (re)investirali v svoje zaposlene bi na dolgi rok sigurno profitirali.
Saj bo tudi to prišlo počasi in jih bo vse več dojelo, da bolj ko enakopravno dojemaš ljudi okrog sebe več dobiš od njih - sploh v kakšnih intelektualno bolj intenzivnih panogah. Ampak vsaka sprememba terja svoj čas in konstanten pritisk od spodaj.
Ampak stvari se ne bodo obrnile na bolje, dokler se v naši državi ne začnemo vsaj resno pogovarjati o:
- popolni ukinitvi agencij za posredovanje delovne sile, sploh prek kakšnih "gazda" šerifov
- obvezni delitivi dobička (tudi izgube) z zaposlenimi (zakaj bi samo lastnik finančnega kapitala imel izključno pravico do delitve dobička, ki ga je ustvaril z intelektualnim kapitalom zaposlenih?)
- omejitvi ekscesnih razlik med povprečno plačo v podjetju in uprave, za največ 10:1 razmerje
- ukiniti sindikate, (ki so sistemsko neučinkoviti in zavirajo spremembe ter za to zaračunavajo še članarino, hehe) in njihove pristojnosti podeliti svetom delavcev, ki so v zakonodaji že tako ali tako priznani kot zastopniki za vse zaposlene, brez članarin, .... skratka, centralizirati pritisk od spodaj navzgor
- ....
tega je še ogromno!
ZKL
# 09.06.2017 ob 10:06
Ta motivacija pri delavcih za DČ je na kratki rok. Če bi tako delali celo kariero bi jih skurilo po 10 letih ali prej. Saj ljudje nismo roboti.
Je pa po drugi strani tudi res, da se meni osebno ne zdi "zaposlitev" preko lastnega s.p. pri delodajalcu kakšna tragika. Kar se davčnega pogleda tiče si zagotovo precej bolj fleksibilen pri davkih, kar je glavna in bistvena razlika med redno zaposlitvijo. Večja "varnost" pogodb za NDČ je zgolj iluzija, vsaj za mlajše iskalce zaposlitve!
alcatraz
# 09.06.2017 ob 07:51
za ene je stres, če ne grejo vsak teden v italijansko ikejo
Guzjebescu
# 10.06.2017 ob 07:43
Gospa je teoretično prav lepo razložila kako bi moralo biti. Iz komentarjev pa se vidi, da je realnost marsikje daleč od teorije....
NoriGoban
# 09.06.2017 ob 21:36
"Vse to potrjujejo, da je treba ljudi terat. Drugače padejo v udobno cono lenobe. Brez, da se ljudi tera ni ničesar, ni gospodaske rasti, ni razvoja. Ljudje smo pač škart roba, redko kdo daje vse od sebe iz lastne motivacije. Vsi socialisti pa WAKE UP, življenje ni pravljica."

Haha! Končno en pravi komentar! Se pa strinjam da je v Sloveniji marsikaj narobe! Tudi dobro delo bi morali dobro plačat! Seveda pa je za to potrebno kar nekaj teranja! Seveda pa brez mobinga! In da bi mnoge gazde morali postavit pred sodišče! Ampak to nima veze s tem kar piše v članku! Če bi znali brat in ne samo pogledat naslova!
NoriGoban
# 09.06.2017 ob 21:25
Gosodje! Vi ste smetana demokratičnega socializma! Ali pa sami fizikalci in tovarnarji! Čujte! Vaše službe bodo kmalu passe! Dajte se že enkrat prekvalificirat! Če lahko uporabljate internet vsak dan bi pa že lahko bili na višjem nivoju! Ne pa eni proizvodniki v tovarnah! Gospa je večino kar pravilno napisala! Samo na žulje je stopila raznim demokratičnim socialistom in fizikalcem!
ffffff
# 09.06.2017 ob 11:07
ljudje niso niti kapital, niti strošek, niti resurs temveč človeška bitja

WTF WTF!!!! seveda so, niso samo to, so pa, pa kaj je stabo narobe. A ti ne štekaš in ne razlikuješ med osebnimi in poslovnimi odnosi. Sej imamo zakone in bonton in marsikaj za medsebojno komunikacijo. Ampak za firmo so ljudje: kapital, strošek, resurs...!
ffffff
# 09.06.2017 ob 10:38
Na delu so najbolj zavzeti zaposleni za določen čas

Vse to potrjujejo, da je treba ljudi terat. Drugače padejo v udobno cono lenobe. Brez, da se ljudi tera ni ničesar, ni gospodaske rasti, ni razvoja. Ljudje smo pač škart roba, redko kdo daje vse od sebe iz lastne motivacije. Vsi socialisti pa WAKE UP, življenje ni pravljica.
Kazalo