Katero knjigo ste nazadnje prebrali? Foto: BoBo
Katero knjigo ste nazadnje prebrali? Foto: BoBo
Izdane knjige in brošure na 100.000 prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1923-2013. Kliknite na grafiko za ogled v višji ločljivosti.
Izdane knjige in brošure na 100.000 prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1923-2013. Kliknite na grafiko za ogled v višji ločljivosti. Foto: SURS

Ta teden v podcastu Številke govorimo o 20 letih obstoja glasbene skupine Siddharta. V soboto boste lahko prisluhnili pogovoru s Tomijem Megličem. Statistični urad Republike Slovenije, ki je partner Številk, je tudi tokrat posredoval zanimivost, ki se dotika osrednje teme. Siddharta si je ime dala po istoimenskem romanu Hermanna Hesseja, s Sursa pa sporočajo podatke o knjigah.

Bere največ Švedov in najmanj Portugalcev
Raziskava Evrobarometer o dostopu do kuluture in o udeležbi v kulturi je bila izvedena med aprilom in majem 2013. Pokazala je, da je 12 mesecev pred anketiranjem vsaj eno knjigo prebralo 67 odstotkov prebivalcev Slovenije, povprečje celotnega EU-ja pa je znašalo 68 odstotkov. Najvišji delež je bil izmerjen na Švedskem (90 %), najnižji pa na Portugalskem (40 %).

Ni časa za branje
Zakaj berejo nekateri zelo malo ali sploh ne? V Sloveniji je 48 % prebivalcev (ki ne preberejo niti ene knjige ne leto) odgovorilo, da za branje nimajo časa, 26 % pa jih je odgovorilo, da jih knjige ne zanimajo.

Na leto 35 evrov za knjige
Podatki iz raziskovanja o porabi denarnih sredstev gospodinjstev za leto 2012 (ko so dostopni zadnji razpoložljivi podatki) kažejo, da je član gospodinjstva namenil za nakup leposlovnih in otroških knjig blizu 12 evrov, za izobraževalne knjige 19 evrov, za drugo literaturo pa 4 evre, kar skupaj znaša 35 evrov. Desetletje prej je član gospodinjstva porabil za nakup vseh vrst knjig povprečno 20 evrov. Izračun strukture porabe sredstev pa je pokazal, da je član gospodinjstva v letu 2002 v povprečju namenil za knjige 0,4 %, v letu 2012 pa skoraj 0,5 % vseh porabljenih sredstev.

Po krizi leta 2008 je število izdanih knjig začelo padati
V Sloveniji se knjižna proizvodnja statistično spremlja od leta 1919, takrat je izšlo 389 naslovov knjig in brošur. Leta 1923 je bilo izdanih 672 naslovov knjig in brošur ali povprečno 51 naslovov na 100.000 prebivalcev. To povprečje je med drugo svetovno vojno padlo, močno pa je naraslo v 70. in 80. letih in po osamosvojitvi. V desetletju 1994–2003 je povprečno izšlo več kot 3.600 naslovov knjig in brošur na leto, v letu 2003 pa natančno 3.965 naslovov. V prejšnjem desetletju smo v Sloveniji v letih od 2004 do 2008 izdali od 4.340 do 6.358 naslovov (rekord se je zgodil prav v letu 2008). Knjižna proizvodnja je nato v času gospodarske in finančne krize začela upadati in v letu 2013 (na to leto se nanašajo zadnji zbrani podatki) je v Sloveniji izšlo 5.084 naslovov knjig in brošur (to je še vedno 247 naslovov na 100.000 prebivalcev). Nihanje lahko preverite v Sursovi grafiki na desni strani.