medijev, zdaj pa na krilih svobode raziskuje in deluje v novih medijih. Nataša Briški.

Gostja 49. epizode podkasta Številke je Nataša Briški, novinarka in soustanoviteljica Metine liste. Skoraj sedem let je preživela v ZDA, kjer je predsedniške volitve na kraju samem prvič spremljala leta 2004: "Takrat sem bila v tem precej nova. Misliš, da nekaj veš - takrat sem delala magisterij na temo ameriške politike -, ko pa prideš na teren, ugotoviš, da veš bolj malo. Takrat sem naredila napako, ker sem živela v Washingtonu, ki je nekoliko odmaknjen od strankarskega dogajanja. Leta 2008 te 'napake' nisem ponovila, zato sem precej potovala po ZDA. Videla sem prva zborovanja. Tam gredo politiki vsaj v uvodnih državah, ki so manjše, dejansko trkat na vrata volivcev. V Iowi in New Hampshiru je vse zelo živahno. Ljudje imajo na travnikih oglase za kandidate. Zabavno je spremljati njihove nastope, saj vidiš energijo kandidatov, kdo jih podpira. To je bila zelo dobra izkušnja."

Na prvem mestu filmi, NFL in resničnostni šovi
Ali so prebivalci res bolj vključeni ali je to le izkrivljena podoba v medijih? Nataša Briški razmišlja: "Mi dobivamo izkrivljeno sliko, mediji norijo z zapisi o kandidatih, gledamo razne šove ... Ratingi najbolj gledanih soočanj znašajo nekaj milijonov, sicer pa jih štejemo v nekaj 100.000. Američani gledajo filme, ameriški nogomet in resničnostne šove. Tokratni ciklus je zaradi Donalda Trumpa zelo podoben resničnostnemu šovu, zato so ratingi tudi še enkrat višji, kot so bili v prejšnjih ciklusih."

Nepričakovano dober par "mediji - Trump"
Za Trumpa je bilo ogromno strokovnjakov prepričanih, da nima nobenih možnosti v tem boju, a še vedno vztraja na vrhu anket, med drugim je prepričljivo dobil strankarske volitve v New Hampshiru. "Avgusta sem pisala o tem, zakaj ne bo izvoljen za ameriškega predsednika. Na podlagi vsega, kar smo vedeli, je bila njegova kandidatura malo verjetna. Imel je dobro prepoznavnost. Ker ga je večina Amerike poznala, je lahko jadral na prvih javnomnenjskih raziskavah, zato so ga imeli mediji radi. Ni imel nič drugega, kar so imeli doslej kandidati, ki so veljali za resne in so na koncu zmagovali. Kandidati, kot je on, do zdaj niso zmagovali. Še vedno mislim, da ima malo možnosti, da postane predsednik ZDA. Vedela sem, da bo ljubljenček medijev. Nihče pa ni pričakoval, da bodo mediji tako dober 'sparing' partner. Ne glede na to, kaj je povedal in koliko laži je izustil, se je zraven delalo 'hihi, haha'. Laže iz stavka v stavek, a se mu to ne maščuje," je razložila Briškijeva.

Malo jih je pripravljenih iti čez takšno mučenje
V igri za predsedniško mesto sta tudi Hillary Clinton in Jeb Bush, predstavnika dveh znanih družin. Ali niso volivci naveličani enakih družin in zgodb? Nataša Briški poudarja: "Od sredine 70. let, ko je bil starejši Bush šef Cie, se vrstita dve družini. George Bush je bil potem osem let podpredsednik, nato štiri leta predsednik, osem let mu je sledil Bill Clinton, nato naslednji Bush osem let ... Hecno je, da v državi, ki ima več kot 310 milijonov prebivalcev, se na koncu vse skrči na dve družini, med katerima izbirajo predsednika. Ko je Hillary Clinton leta 2008 izgubila strankarske kvalifikacije, sem zapisala, da je bila sama kriva, ker je bil njen štab tako prepričan o zmagi, da so pozabili delati na terenu, in da je morda prišel čas, da se posveti predavanjem ali kaj podobnega. Ameriška predsedniška bitka je zelo zahtevna. V Evropi traja po nekaj mesecev, tam intenzivno traja dve leti. Kdo so kandidati, ki so pripravljeni iti skozi takšno torturo? Kako močno si morajo želeti biti izbrani? Hillary je popolnoma legitimna kandidatka. Jeb Bush je bil prvotno planiran za naslednjega predsednika. Imel je brutalno veliko denarja, zato še vedno lahko vztraja v kandidaturi, čeprav mu številke kažejo slabo. A je katastrofalen na debatah, to pa je tisto, kar volivci vidijo."

Malo neopredeljenih volivcev
Ko politik dobi strankarsko nominacijo, je veliko narejenega, s tem pa se začenja lov na neopredeljene. "Včasih je bil odstotek tistih, ki so omahovali med obema stranema, višji. Danes bo republikanec/demokrat dobil 45 odstotkov, tudi če bi zanje kandidiral sendvič s šunko. Kandidati se potem bojujejo za tistih 10 odstotkov neopredeljenih," je slikovita sogovornica.

Štirje kandidati brez "dobljenega" mandata
Ameriški sistem je sicer nekaj posebnega, saj ne odloča absolutno število glasov, ampak glasovi elektorjev. Do zdaj so štirje kandidati (Andrew Jackson 1824, Samuel J. Tilden 1876, Grover Cleveland 1888 in Al Gore 2000) dobili največ glasov, a ostali brez predsedniškega mandata. Se bo pravilo morda kdaj spremenilo? Morda, a pot do tja je dolga. Briškijeva je previdna: "Američani so se bali, da bi velike zvezne države imele prevelik vpliv, zato elektorske glasove delijo po ključu 'več ima država prebivalcev, več ima elektorskih glasov +2'. Debate o spremembi seveda obstajajo, a potrebni so veliki odstotki za spremembo ustave in amandmajev."

Začelo jo je zanimati novo težišče
Nataša Briški se je po prihodu iz ZDA za kratek čas vrnila na POP TV, kmalu pa je s kolegi ustanovila Metino listo. "Ko sem živela v ZDA, so se zgodili Facebook, Twitter, poplava blogov ... Takrat sem začutila, da so tradicionalni mediji resda najbolj gledani, ampak pozornost in moč se z digitalno revolucijo selita drugam - k novim medijem in družbenim omrežjem. Težišče se je premaknilo drugam, in to me je začelo veliko bolj zanimati. Vse skupaj je bolj odprto, lahko si bolj svoboden, prost, sproščen ... To me nekajkrat bolj zanima," je razložila odločitev.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje, v kateri Nataša Briški govori o ameriških volitvah, Super Bowlu, športu v ZDA, medijih v Sloveniji, Metini listi, podkastih ...

Glasbeni izbor Nataše Briški: Niowt - Loverboy