Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 33 glasov Ocenite to novico!
Nik Škrlec
Nik Škrlec je trikratni državni prvak in rekorder v pomnjenju števila π, gledališki igralec, voditelj Malih sivih celic, potapljač in še marsikaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nik Škrlec
Po treh zmagah letos ni tekmoval, je pa preverjal, če so tekmovalci recitirali prave številke. Foto: Peter Legiša
       Film sem si ogledal študijsko, ko sem bil v začetnih fazah ustvarjanja svoje predstave. To je čisto druga zgodba. Zanimivo mi je, kako je uporabljena ideja, kaj vse je režiser Darren Aronofsky naredil s π-jem. Dal mi je odvod, kaj je vse možno v umetnosti - vse je možno in to mi je pri umetnosti najlepše.       
 O filmu π (vera v kaos).
Nik Škrlec
Če bi imel dovolj časa, bi ugriznil tudi v izziv svetovnega rekorda, ki trenutno znaša dobrih 70.000 številk. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nik Škrlec
Izjemno rad se igra s stvarmi, ki so avtomatične in povsem ponotranjenje. Ena od teh aktivnosti je kolesarjenje, zato je s prijatelji zgradil 'kontracikl' (več v spodnjem citatu). Foto: Youtube
       Ideja kontracikla je, da ko zaviješ s krmilom v levo, gre kolo v desno. Preprosta sprememba tako zelo nagaja kolesarju, da je kolo nemogoče voziti. Neskončne frustracije so, da osvojiš osnovni princip vožnje. Na kolesu ohranjamo ravnotežje z rahlimi premiki v levo in desno, česar se ne zavedamo. To delamo avtomatično. Ko kolesu obrneš princip, postaneš popolnoma nesposoben kolesarjenja.       
 O kontraciklu.
Nik Škrlec
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO

Nik Škrlec od π-ja pijan, njegov ustvarjalni svet pikantno pisan

Podkast Številke (94)
17. marec 2017 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ljudje nismo superjunaki, a to še ne pomeni, da s trdo voljo in delom ne moremo razviti sposobnosti, ki jih lahko opisujemo s presežniki.

Ta teden je bil dan števila π, ki mu posebno mesto namenjamo v podkastu Številke. Predstavili smo že nekaj zanimivih dejstev, na pogovor pa smo povabili Nika Škrleca, državnega rekorderja v pomnjenju decimalk tega števila. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


Kdo si ne želi biti superjunak?
Motivacija za ukvarjanje s spominom je bila želja, da bi imel fotografski spomin. "Ali nima vsak človek, ki odrašča, v sebi neke želje, da bi lahko letel, da bi bil superjunak, bi imel kakšno posebno sposobnost? A tega seveda nimamo. Ideja fotografskega spomina mi je bila tako zanimiva, da sem o tem veliko bral," se spominja svojih začetkov.

Poskusil tudi z žongliranjem
Tako je med drugim prebral več nasvetov, ki naj bi pomagali k boljšemu spominu. Ena od teh naj bi bilo tudi žongliranje: "Nekje sem prebral, da žongliranje izboljšuje povezavo med možganskima poloblama, izboljšuje koordinacijo in prostorsko predstavo. Vse te stvari pa naj bi dobro vplivale tudi na ustvarjalnost. Ta poljudnoznanstveni sklep (ki je bolj kot ne le upanje) me je peljal v to, da sem se naučil žonglirati. To mi je bilo potem tudi blizu."

Preprosta metoda je miselna veriga
Hitra tableta za rešitev ne obstaja, zato je začel študirati številne tehnike pomnjenja. Ena bolj preprostih, ko si želimo zapomniti nekaj predmetov (recimo nakupovalni seznam), je tehnika verige. "Ko si želimo nekaj zapomniti, moramo poskrbeti, da bomo to informacijo lahko priklicali, zato moramo imeti do nje neki hakeljček. Tehnika deluje tako, da prvi člen povežemo z drugim z nenavadno, močno asociacijo. Nato na enak način povežemo drugi člen s tretjim in tako naprej dobimo verigo. Ta nam pomaga, da vse prikličemo v spomin. Recimo, da imamo na seznamu najprej brokoli in kuhinjske brisačke. Jaz si predstavljam, kako iz tuša pride velik brokoli, vse je polno pare in se zavije v kuhinjsko brisačko," živahno pripoveduje Škrlec. Pri tej metodi je pomembno, da je ustvarjena podoba, čim bolj drugačna od resničnosti.

Sprehodite se po svoji palači spomina
Pri recitiranju števila π si je zapomnil bistveno več elementov (ob svojem rekordu natančno 3141), zato je uporabil drugo metodo – palačo spomina. Pri tem je ključno, da za pomnjenje snovi uporablja pot po prostoru oziroma mestu. "Poti ne moremo pozabiti. Pot je zunaj nas, kot bi bila shranjena v zunanjem disku. Vedno lahko obnovim, kakšno je zaporedje sob v mojem stanovanju, kakšna je pot od stanovanja do fakultete ... Ker imamo to vedno pri sebi, jo uporabimo za strukturo, kamor vsajamo svoje podobe. Te podobe ustvarimo na čim bolj nenavadne načine, tam se premešata prostor in podoba, ki tvorita hakeljček," razlaga Škrlec.

Sprehaja se po 520 prostorih po Ljubljani
Da si je zapomnil 3141 številk, se tako v glavi sprehaja po približno 520 prostorih po Ljubljani. "Začnem v nekdanjem študentskem stanovanju, sprehodim se po vseh sobah, grem po dvigalu, v klet, v park, nato v bar, ... S časom sem postal še bolj vešč pri izkoriščanju prostorov. Ko pridem do Mini teatra, izkoristim praktično vse prostore – najprej vrata, levo spredaj je prostor za dežnike, nato WC, prostor od hostes, ... Vsaka stvar je manjša in nosi več podatkov."

Kombinira sto oseb
V vsak prostor naloži po šest številk. Ključni element je, da ima v glavi sto podob ljudi, ki imajo svojo kodno številko. Nik zase uporablja številko 31, 00 je Chuck Norris, 02 labod, 11 Tito, ki umira v krsti ... "Uporabljam sistem oseba – akcija – predmet. Če je niz šestih številk, ki si jih hočem zapomniti, 001102, ustvarim podobo: Chuck Norris, ki umira od laboda/z labodom. Če bi bil niz 021100, bi si predstavljal laboda, ki umira s šerifovo zvezdo. Te podobe nato združim v sobo," svoj sistem razloži voditelj Malih sivih celic. Ko te številke recitira, se v glavi sprehaja po prostoru in podobe prevaja nazaj v številke.

Leto pozneje je priklical skoraj vse številke
Ta sistem je precej stabilen, saj pravi, da se je na tekmovanja pripravljal le približno dva tedna. Na začetku priprav si je zaradi te metode v glavo brez težav priklical približno 90 odstotkov vseh številk, nato je le dodajal nove decimalke in jih utrjeval.

Če bi imel čas, bi napadal svetovni rekord
Prepričan je, da ta metoda nima zgornje meje pri količini zapomnjenih številk: "Zgornjo mejo predstavlja le volja posameznika, da to gradi in vadi. Ko sem sam osvojil tri tisoč številk, je bil moj tempo ob koncu že 600 decimalk v eni uri. Seveda je potem drugo, da to utrdiš." Svetovni rekrod znaša dobrih 70.000 naučenih mest števila π, to pa že nekaj časa gnezdi v njegovi glavi. "Že dolgo razmišljam o svetovnem rekordu, a se sprašujem o smiselnosti lova na rekord. Zame je zdaj smisel v tem, da delam na domišljiji, ustvarjalnosti, hkrati je tu še vidik umirjenosti, sproščenosti in koncentracije. Če bi imel absolutni čas, bi se tega lotil, morda se celo bom," razmišlja.

Odnos do π-ja nadgradil v gledališko predstavo
Po treh zmagah (2014-2016) letos ni nastopil, saj je v tem času na AGRFT-ju naredil magistrsko nalogo – predstavo Naj gre vse v π, kjer je zaokrožil svoje ustvarjanje z gledališčem in tem neskončnim številom. Letos se je že drugič zgodilo, da je po tekmovanju nekdo odrecitiral več številk kot uradni zmagovalec. Trikratni prvak poudarja težke razmere: "Velika razlika je, če recitiraš pred 150 ljudmi ali pa v kontroliranih razmerah, ko si sam v zaprtem prostoru in imaš zaprte oči. To je bil letos pomemben dejavnik, veliko je bilo napak, ker je pritisk res velik. Sam sem bil prejšnja leta zagovornik, da občinstvu govorim z odprtimi očmi, kot da igram gledališki tekst. Lani pa sem dal prioriteto temu, da sem zbran in sem prvič govoril z zaprtimi očmi in je pomagalo."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Nik Škrlec še podrobneje govori o žongliranju, opiše tekmovanje v recitiranju števila π, opiše podeljene nagrade, kako gledališki kolegi igralci dojemajo njegovo igranje s števili, koliko telefonskih številk si zapomni, tišini na odru, vodenju Malih sivih celicah, potapljanju, kako uči papagaja, ...

VIDEO
Nik Škrlec s številkami gradi svetove

Video izbor Nika Škrleca

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
trolicnez
# 17.03.2017 ob 08:44
Superjunak haha ne se hecat. Superjunak je tisti, ki odkrije neko novo formulo, zdravilo za raka, reši otroka pred drvečim vozilom itd. Če se napiflaš nepotrebnih nekaj tisoč decimalk, pa je to zelo daleč od tega.
Anar Hija
# 17.03.2017 ob 08:21
Na silo in klientelistično ste vrinili tega mladeniča v oddajo male sive celice in jo uničili. Samo, da ste se znebili Ravnohriba in ostalih dveh avtorjev kviza, kateri je izgubil prepoznavnost in gledanost.

RTV, dejansko niste več vredni podpore ljudstva. Čas je, da se vam vzame tudi sredstva, potem se pa na trgu znajdite, kot veste in znate.

PS: Meni je Škrlec zoprn. Pameten gor ali dol.
čik
# 17.03.2017 ob 09:23
male sive celice je gledalo staro in mlado.danes pa verjetno samo še sošolci in starši nastopajočih.
luckyss
# 17.03.2017 ob 07:43
V bistvu recitiranje števila "pi" ni neka domena genijev ampak gre za uporaba mnemotehnike..
Torej bolj za tiste z razvito domišljijo, kot pa za neke "čiste" matematike..
In pa seveda potrebuje nekaj garanja tistih, ki se jim takšne igrice zdijo tega vredne..
Torej zanimivo, vendar brez neke uporabne vrednosti, razen, če nas to ne "zavede" do uporabe mnemotehnike v praktičnem življenju...
Pa zakaj, saj sedaj telefoni mislijo namesto nas...;))
mike81
# 17.03.2017 ob 09:14
Res mi je antipaticen, kviz je za gledalce sedaj popolnoma negledljiv, nezanimiv v glavnem za en drek....
Slo_v_k
# 17.03.2017 ob 10:14
@pajcevina984

Ravnohrib ima karizmo. Tega se ne da na pamet naucit.
pajcevina984
# 17.03.2017 ob 10:04
Očitno se na dramskega igralca Nika Škrleca zliva plaz kritik v kontekstu TV oddaje Male sive celice in javno sprašujem v čem je Nik slabši od prejšnjega voditelja omenjene oddaje gospoda Pavleta Ravnohriba, zna kdo od kritikov to pojasniti. Nemara mlademu igralcu ne more biti ravno lahko, ko ga venomer primerjajo s Pavletom Ravnohribom. Morda pa je čas, da TV občinstvu vrnejo v oddajo Male sive celice starega voditelja Ravnohriba, ki ga javnost očitno obožuje.
Poldi
# 17.03.2017 ob 09:25
Včasih smo prenašali posiljen "humor" voditeljev. Sedaj nam vsiljujejo posiljeno pametne. Škoda, dobrih starih malih sivih celic.
luckylucke
# 17.03.2017 ob 07:37
Uau, impresivno, res je multitalent.
urosh444
# 18.03.2017 ob 09:29
strinjam se z večino komentarjev, da MSC niso več to kar so bile, tudi voditelj daleč od Ravnohriba. Imam pa še eno kritiko na RTV, zakaj za vraga v vseh teh letih niste bili sposobni na TV postaviti en pravi kviz za odrasle, bom tako rekel. Poglejte malo v soseščino k Hrvatom, v zadnjih x letih so imeli že nešteto različnih formatov kvizov, na vseh so lahko pokazali svoje znanje pravi znalci, voditelj je simpatičen, gledanost pa je ogromna. Nesposobnežem na RTV se očitno tega ne ljubi izvesti. Ravnohrbi za voditelja in potem zaradi mene je lahko tudi "lepo je biti milijonar", čeprav je še ogromno drugih formatov na voljo. Samo da bo možnost se prijaviti in tudi gledati nek normalen kviz.
Kemik
# 17.03.2017 ob 11:32
accko, pravilno je dvojine (ne zna uporabljati). Če se že gremo t. i. "grammar nazija".

Če pa komentiram še to igro spomina ... Že v starih časih so obstajali ljudje, ki so na pamet recitirali dolge epe tipa Iliada in Odiseja. To me malo spominja na to pomnenje števila pi. Definitivno torej obstajajo poklici oz. tipi ljudi, kjer je pomnenje ena od pomembnih lastnosti, sem bi seveda poleg recitatorjev pesmi, pevcev in tudi instrumentalistov (ki si pa morajo zapomniti predvsem tone) štel še seveda gledališke in filmske igralce ter operne pevce, ki se imajo včasih za naučiti ogromne količine besedila. Tako da bo to pomnenje vsaj v teh sferah pomembno tudi v prihodnje, ne glede na to, koliko podatkov je na internetu. Ne bi pa rekel, da je to tista edina pomembna stvar za te sfere, saj je precej pomembna tam tudi sama interpretacija in kako se človek v nekaj, česar se je naučil, potem vživi in kako to svoje pojmovanje nato razširi množicam.

Če pa se gleda s samega matematičnega stališča, pa seveda nima to pomnenje decimalk števila pi prav nobene uporabne vrednosti, saj se ponavadi itak računa samo s tolikšnim številom decimalk, kot jih je napisanih na kalkulatorju, drugače pa tudi že 3,14 ali 22/7 večinoma z lahkoto zadošča za vsaj tiste okvirne in še dokaj natančne izračune. Tako da za vse tiste, ki se ukvarjajo z matematiko, je tole vsekakor izguba časa, kakorkoli se pogleda. Matematika, kot orodje znanosti, vsekakor teži k temu, da bi se razumelo določene zakone in izpeljave teh zakonov, da se iz tega lahko izpelje nove in se lahko s tem ustvari napredek. To je pa tisti del učenja, na katerega se večina učiteljev v šolah ni toliko pripravila (čeprav bi se morala) in ga ignorira, ker daje še vedno prevelik pomen pomnenju podatkov in temu, da bi se učenci, dijaki ali študenti učili izpeljav na pamet (namesto tega, da bi jih preprosto razumeli, znali razložiti določene korake izpeljav, videti razmerja med spremenljivkami v napisanih enačbah ali to celo implicirati na realne praktične primere, se znašli v novih nepredvidljivih itd.). Prav tako je vsekakor tudi največji izziv za učitelje matematike in naravoslovnih ved, da bi znali mlade pritegniti za znanost in jim jo predstaviti kot nekaj zanimivega in ne samo neko učenje zakonov in enačb z izpeljavami na pamet. Tu bi se lahko malo več zgledovali recimo po oddaji Ugriznimo znanost ali pa tudi po določenih epizodah Številk. Dokler tega večina učiteljev in profesorjev ne bo znala, tudi za matematične, tehnične in naravoslovne vede ne bo toliko zanimanja kot za različne družboslovne, kjer se da s pomnenjem in spominom doseči več. No, bomo videli, kako se bo postopalo še z Mladimi sivimi celicami in Kdo bi vedel, pa tudi to, kakšen vpliv bosta ti dve oddaji imeli na populacijo. Sam osebno podpiram to (čeprav sem si nekoč lahko zapomnil ogromno različnih podatkov), ker mislim, da lahko pripelje dojemanje znanja in uporabo le-tega na višji nivo, pa četudi večina ljudi tega ne vidi. V glavnem, vso srečo še naprej.
angryjoe
# 17.03.2017 ob 10:21
Škrlec je čist OK in se trudi po svojih močeh. Problem je celoten koncept oddaje; otroci se tretirajo v rokavičkah; ni več kompetitivnega naboja; ni več tiste stopnje resnosti, ki je dala čar oddaji... zdaj je vse igrivo in prelepo.
aqua_a
# 23.03.2017 ob 07:14
"Odgovor je pravilen!" ...Ravnohrib je prav navduševal s takšnimi energičnimi odzivi :) pogrešamo :)
zml
# 18.03.2017 ob 22:04
Saj res ni na mestu, da ga primerjamo, ampak Ravnohrib pa res ni kazal nobenega zanimanja za otroke, deloval je pusto, staromodno in hladno. Pa naj še kdo reče, da je to dramatično - po petih minutah je tak formalen način vodenja samo še dolgočasen. Zdaj je drugače. Format oddaje je bistveno boljši, meni je voditelj OK, vsi ustvarjalci pa verjetno rabijo še nekaj kilometrine in sproščenosti - in spodbudnega okolja za ustvarjanje tako zahtevne oddaje...kar tako naprej!
aci7
# 18.03.2017 ob 20:37
Edini res pravi kviz je Potjera.Vse ostalo je bolj cgu-migu.
Kemik
# 18.03.2017 ob 10:15
Urosh444, se strinjam, tudi Potjera je zanimiv kviz in je lahko zgled mnogim. Ta kviz Kdo bi vedel, pa sem nekje pred pol leta prvič videl na eni od nemških televizij in se mi je prav tako zdel zanimiv. Tako da če se že toliko kopira kvize in se jih prilagodi za slovenske razmere, se lahko tudi recimo Potjero spremeni na naše razmere z našimi vprašanji. Osvajalec (in v splošnem ConQUIZtador) je bil zanimiv kviz na internetu, ki pa se je potem s Triviadorjem nekako poslabšal, imam pa še vedno zbirko okoli 1000 svojih vprašanj, ki so bila sprejeta za kviz, če bi koga kdaj zanimalo. Mi je pa zanimiv tudi Taksi kviz, ki je kar nekaj posebnega glede na vse ostale, medtem ko me kviz Vem niti ni ne vem kako impresioniral s temi križankami, ampak tudi lepo in prav, da se ga izvaja. Tako da trud je vsekakor bil narejen v sklopu kvizov tudi na RTV Slovenija, ampak se vsekakor da vse skupaj še izboljšati. ;)
ragnar
# 17.03.2017 ob 10:52
Če si želite izboljšati spomin lahko preizkusite z metodo Loči.
accko
# 17.03.2017 ob 10:41
še dvojino ne zna uporabljat v odaji pa zdj pametuje glede številk ki se jih napiflaš
Trombocit
# 17.03.2017 ob 20:16
Format oddaje gor al dol, meni je slab voditelj. Tog in zmeden, res ne deluje kot profesionalen igralec.
raknac navi
# 17.03.2017 ob 09:51
Ko so ljudem rekli, da je zemlja okrogla se tudi niso hitro sprijaznili s tem..
Ker meni recimo. Je pa Ravnohrib popolnoma negledljiv iz nekih drugih dolgocasnih zaprasenih casov..
sssitrap
# 17.03.2017 ob 10:41
če se postavim v vlogo osnovnošolca, potem je oddaja zdaj bolj gledljiva. Seveda je bilo slovo Ravnohriba šok za vse ki smo odraščali z njim, samo dejstvo je da je stari format oddaje povozil čas.

Pri Škrlecu me moti samo njegova "govohna" napaka.
Kemik
# 17.03.2017 ob 10:36
Kar se tiče oddaje Male sive celice ... Ravno to je presenečenje, da voditelj, ki se je "napiflal na pamet" 3141 decimalk števila pi, v sami oddaji promovira ravno obratno dojemanje znanja, torej da se daje razumevanju in logičnemu razmišljanju veliko prednost pred navadnim piflanjem podatkov. To je tudi tista razlika med starejšo in trenutno verzijo Malih sivih celic, saj pred 25 leti še ni bilo toliko podatkov na internetu in je bila velika prednost pomnenje ogromnega števila podatkov iz glave, danes pa se te najde na internetu (bodisi na računalniku bodisi raznih pametnih telefonih itd.), a jih je po drugi strani treba dobro razumeti, da se jih da uporabiti ali jih karseda najbolj pravilno interpretirati. Se pa seveda tukaj takoj pozna razlika v pravilnosti odgovarjanja, saj je večina ljudi precej bolj nagnjena k pomnenju kot pa dejanskemu poglobljenemu razumevanju.

Bom pa rekel, da kljub temu, da se je naredil ta preskok v oddaji, ta seveda še ni nujno boljša zaradi tega in ima še tudi kar nekaj pomanjkljivosti. Mene osebno moti predvsem to, da je število vprašanj premajhno, da je tudi pomanjkanje domišljije glede imen iger in bi se lahko iz oddaje v oddajo spreminjale in dodale tudi katere nove, predvsem pa je po mojem napaka, da je zaradi premajhnega števila vprašanj tudi vidno, da se v eni oddaji pride samo čez nekaj malega različnih področij, medtem ko je stari kviz v eni oddaji zajel še precej več različnih področij zaradi večjega števila vprašanj. Kot pozitivno pa vidim predvsem prikazovanje in dojemanje različnih znanstvenih eksperimentov in da ima tudi znanost tu sedaj večji doprinos kot pri stari oddaji. Torej, če zaključim, se mi zdi, da je usmerjenost v samem konceptu pravilna (gre tudi v koraku s časom), manjka pa zaenkrat še predvsem tiste nove domišljije in se lahko vse skupaj še kar lepo dodela v smislu različnih skopov iger, da bi bilo še boljše. Mogoče se bi dalo kakšno idejo glede kreativnosti dobiti tudi v oddaji Kdo bi vedel.

Če pa komentiram še voditelja ... Meni se zdi v redu, lepo je tudi videti, da ima ogromno zanimanj in različnih znanj, vsekakor se ga tudi na podlagi voditeljstva v eni oddaji (ki je dejansko v večini produkt drugih ljudi) praktično ne more ocenjevati v smislu njega samega. Pa tudi mlad je še, veliko let je še pred njim, tako da mu želim vso srečo pri nadaljnjem ustvarjanju in voditeljstvu oddaj.
VanDame
# 17.03.2017 ob 10:42
Meni je voditelj sicer všeč, mogoče se mora samo še malo sprostiti. Kar se pa oddaje Male sive celice tiče pa ni primerljiva s staro oddajo. Po mojem mnenju bi se morala preimenovati, ker je žaljiva do legendarnih Ravnohribarjevih oddaj. Izgubila je ves čar, vprašanja so razpotegnjena... Če bi samo zamenjali voditelja, bi naredili precej manj škode kot ste jo sedaj. Oddaja je zame postala negledljiva in nezanimiva.
aci7
# 17.03.2017 ob 09:05
Bravo NIk ! Tudi kviz se je dvignil na višji nivo. Pa vsa čast Ravnihribu & com. za postavitev temeljev.
Kazalo