Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 46 glasov Ocenite to novico!
Seth Shostak
Seth Shostak je v osemdesetih letih po bratovi sledi odšel na Nizozemsko. "Brat je v Gröningenu ustanovil visokotehnološko podjetje. Na koncu se ni vse dobro izteklo, tako sem se vrnil v ZDA, kjer sem bil šest mesecev brez službe. Ljudje iz SETI-ja so me poznali zaradi mojega prejšnjega dela in mi ponudili službo, ki sem jo z veseljem sprejel … Tako se je začelo naše sodelovanje,' je opisal svojo pot. Foto: Osebni arhiv Setha Shostaka
Jodie Foster
SETI-jevo znanstvenico v filmu Stik je upodobila Jodie Foster. Shostak je pri filmu sodeloval kot znanstveni svetovalec.
       Predstavljajte si, da imate službo, hkrati pa ne veste, ali bo tako še čez pol leta, saj ne bo dovolj denarja za vaše delovno mesto. Hkrati je tudi težko zgraditi novo opremo, kar lahko traja tudi eno leto, takrat pa lahko zmanjka denarja za izvedbo programov na tej novi opremi. Količina denarja, ki ga imamo pri SETI-ju, je majhna, sploh če jo primerjamo z nekaterimi Nasinimi misijami, kot je misija na Marsu. Ta planet raziskujejo, ker si želijo odkriti življenje, ki tam obstaja ali pa je obstajalo. To bi bilo seveda na ravni mikrobov. Za to misijo bodo skupaj porabili več sto milijonov dolarjev. S tem denarjem bi bil SETI finančno preskrbljen za eno stoletje. Imamo torej res malo denarja, delujemo na področju spekulativnega. Želim reči, da nimamo nobenega zagotovila, da nam bo uspelo. A to velja tudi za iskanje življenja na Marsu.       
 O dejstvu, da financiranje SETI-ja temelji na donacijah.
Pred nekaj tedni so na Kitajskem dokončali največji radijski teleskop na svetu - objekt v Guidžovu v premeru meri kar 500 metrov. 'Uporabljali ga bodo za astronomijo, eden od namenov uporabe pa naj bi bil tudi iskanje zunajzemeljskega življenja. Sam sicer ne poznam njihovih natančnih načrtov, ne vem, ali jih poznajo tudi oni, a to napravo naj bi uporabljali tudi za iskanje zunajzemeljskega življenja,' je ob tem povedal Shostak. Foto: EPA
SETI
SETI uporablja 42 anten. Sprva so jih želeli zgraditi več kot 300, a si jih zaradi velikih stroškov niso mogli privoščiti. Denar za gradnjo teh je prispeval Paul Allen, soustanovitelj Microsofta. Foto: AP
       Včasih res postavijo neumna vprašanja (smeh). A na splošno večina novinarjev ne postavlja neumnih vprašanj. Včasih javnost postavi kakšno vprašanje, ob katerem se vprašaš 'Le kako so me lahko to vprašali'. Po drugi strani pa je res, da te take stvari sprašujejo, ker ne poznajo odgovora. Kar pa se tiče ponavljanja vprašanj, je to neizogibno, pri tem ne moreš storiti ničesar. To je tako, kot da bi bil zvezda v seriji Star Trek in bi nastopil pred občinstvom, ljudje pa bi ti potem zastavljali vedno ista vprašanja. V tem primeru lahko zamahneš z roko in rečeš, da tega ne moreš več prenašati, ali pa vedno odgovoriš na ponavljajoča se vprašanja, a skušaš vedno odgovoriti na malce drugačen način.       
 O odgovarjanju na ponavljajoča se vprašanja novinarjev.
Galaksija
'Ne, ne, nobenega skrivanja ne bi bilo. Upal sem, da bi se to zgodilo, ker bi to pokazalo na to, da vlado vsaj zanima naše delo in bi nas financirali … Ampak ne, vlada nikoli ni pokazala takega interesa. Prav gotovo pa obstaja interes medijev. V času razmaha interneta bi vsi uporabljali družbena omrežja,' meni Shostak o trenutku, ko bi našli dokaz za zunajzemeljsko življenje. Foto: EPA
VIDEO
Številke: Ameriška vlada...

Dodaj v

Seth Shostak za MMC: Vesoljci? Našli bi jih lahko do leta 2040.

Podkast Številke (69)
2. september 2016 ob 06:51
Ljubljana - MMC RTV SLO

Iskanje zunajzemeljskega inteligentnega življenja poteka že desetletja, Seth Shostak (SETI) verjame, da ga bo človeštvu uspelo najti do leta 2040.

SETI je institucija v Kaliforniji, ki prisotnost vesoljčkov v naši galaksiji išče z radijskimi valovi. Širša javnost je njihovo delo spoznala v filmu Stik (1997), kjer je glavno znanstvenico upodobila Jodie Foster. Predstavili smo nekaj številk, na pogovor pa povabili Setha Shostaka, ki je že desetletja prvi glas te ustanove. Vabljeni k branju krajšega povzetka, celotnemu pogovoru lahko prisluhnite na spodnjih povezavah.

AVDIO: Vabljeni k poslušanju celotne oddaje v:
- slovenščini
- angleščini


Kratica SETI pomeni "iskanje zunajzemeljske inteligence". V vaši ustanovi je približno 140 zaposlenih, a le peščica jih v resnici išče zunajzemeljsko življenje. Kako to?

Vse je stvar denarja. V naši državi in najbrž v vseh, ki jih poznam, je iskanje zunajzemeljskega življenja financirano z zasebnim kapitalom, natančneje z donacijami. Država nam pri tem ne pomaga, a to ne velja za preostale znanstvenike, ki delajo pri nas. Zaposlenih imamo približno 80 znanstvenikov, trije ali štirje od njih so astrobiologi. Proučujejo torej življenje v vesolju, kot je na primer na Marsu in na kakšni od Jupitrovih ali Saturnovih lun. Oni pa so plačani iz vladnega denarja, večino tega prispeva NASA. Ampak SETI pri iskanju zunajzemeljskega življenje ne dobi nobenega državnega denarja. To je tudi razlog, da nimamo prav veliko denarja, zato je skupina ljudi, ki išče življenje, številčno res majhna.

V filmu Stik je Jodie Foster igrala SETI-jevo znanstvenico, ki ulovi radijske signale in razvozla sporočilo vesoljcev. Tako je bil SETI v filmu predstavljen leta 1997. Kako vaši znanstveniki delajo v resnici? Uporabljate 42 anten, kajne?
Tako je, uporabljamo antene, ki se imenujejo Allen Telescope Array. Ležijo v gorovju Cascade v Kaliforniji, približno 550 kilometrov severno od San Francisca. Tam imamo trenutno 42 anten, želimo si jih še več. Uporabljamo jih približno 12 ur na dan, takrat iščemo signale, ki bi dokazali, da je tam zunaj res nekdo. Naše delo je okvirno res podobno temu, kar je počela Jodie Foster v filmu Stik, razlika je seveda v drugačni opremi.

Pogledal sem več vaših govorov. Nekajkrat ste omenili, da ste morali prenehati uporabljati antene, ker niste imeli dovolj denarja. Kako pogosto se to zgodi?
V resnici smo jih prenehali uporabljati le enkrat, bilo je pred tremi ali štirimi leti. Razlog je bil v denarju, saj nismo imeli dovolj sredstev, da bi vzdrževali opremo. Nato smo se dogovorili z nekim podjetjem, ki se ukvarja z obrambo. Oni so želeli uporabljati našo opremo za svoje potrebe, ki se povsem razlikujejo od našega dela. Oni plačujejo za vzdrževanje opreme, s tem nam ni treba skrbeti za to breme, a hkrati to pomeni, da antene lahko uporabljamo le polovico časa. A samo stroški elektrike in vzdrževanja stanejo približno milijon dolarjev letno. To je za nas torej dokaj dober posel, polovico svojega časa smo zamenjali za stroške vzdrževanja.

Eden od ustanoviteljev SETI-ja je Frank Drake, ki še vedno dela pri vas. Pred leti je razvil enačbo, ki napoveduje število zunajzemeljskih civilizacij. A še vedno nismo našli niti ene. Kako si to razlagate?
Tega nihče zares ne more vedeti. Morda smo edina inteligentna vrsta v galaksiji ali morda celo v vesolju. Sam v to sicer ne verjamem, vem pa, da je v to prepričanih precej ljudi. Mislim, da je to preveč egocentrično. Vzrokov za pravi odgovor na vaše vprašanje, zakaj take civilizacije še nismo našli, pa je več. Prvič, v resnici še nismo pregledali prav veliko zvezdnih sistemov. Vzrok za to je spet finančne narave. A hitrost iskanja je z razvojem tehnologije vedno večja, zato sem optimističen. Drugič, pregledali smo precej zvezdnih sistemov, ki bi lahko skrivali vesoljčke, a občutljivost naših naprav ni dovolj dobra, da bi ujeli tak signal. Ne pozabite, vesolje je ogromno, zato morajo biti poslani signali res močni, da jih ujamemo na tako dolgi razdalji.

Raziskovalci imate gotovo precej razlogov za optimizem, omenjali ste razvoj tehnologije, dobro poznamo vpliv Moorovega zakona.
Točno tako, Moorov zakon je v bistvu pri nas v Silicijevi dolini ekonomski zakon. Pravi nekako, da je hitrost računalnika, ki ga kupite, podvojena približno vsako leto in pol. Pa reciva dve leti, vsaki dve leti je torej oprema, ki jo uporabljamo v SETI-ju, v povprečju dvakrat hitrejša. To pomeni, da bomo letos morda pregledali tisoč zvezdnih sistemov, čez dve leti že dva tisoč, čez deset let pa že precej tisoč v enem letu. Če se poigrate s številkami, bi morali nekje do leta 2035, 2040 pregledati milijon zvezdnih sistemov. To pa je že dovolj velik vzorec, da imaš precej možnosti, da ujameš signal, ki ga iščeš.

Napredek je opazen tudi na drugih področjih. Dolgo smo predvidevali, da obstaja še na milijone planetov, a prvi eksoplanet smo našli šele pred 20 leti.
Število planetov je prav gotovo primerno izhodišče, da iščemo življenje. Še pred 25 leti nismo poznali nobenega planeta zunaj našega Osončja. V zadnjih petih letih smo se naučili, da ima skoraj vsaka zvezda planete, vsaj velika večina jih ima. Še novejše raziskave pa kažejo, da naj bi imela vsaka peta zvezda planet, ki bi lahko omogočal razmere za razvoj življenja. Tega nismo vedeli še pred nekaj leti. To pomeni, da je število planetov, ki bi lahko imeli biologijo, na milijarde! In to samo v naši galaksiji. To pa je res visoka številka, težko si je predstavljati, da na nobenem planetu ne bi bilo ničesar.

Nekateri ljudje dvomijo o vašem pristopu iskanja radijskih signalov in metodo opisujejo kot zastarelo. Morda so druge civilizacije že poskušale vzpostaviti stik z nami, ampak naša tehnika ni dovolj razvita, da bi ujela signale?
To bi lahko bilo res. Morda imajo civilizacije omejeno dobo obstoja. Morda je pred milijardo let z Zemljo skušalo komunicirati več civilizacij, a so potem obupale. Lahko si izmišljamo take zgodbe, a to nam v resnici prav nič ne pomaga. Da dokončno odgovorimo na to vprašanje, moramo poskušati najti tak signal. S tem bi nekaj dokazali. Obstaja res ogromno zvezd in planetov, da je težko verjeti, da na nobenem ne bi oddajali signalov, ki bi jih lahko danes ujeli.

Poslušanje signalov je neke vrste pasivni pristop. Kaj pa menite o bolj aktivnem pristopu, kot je namerno pošiljanje sporočil v vesolje? Pri tem seveda ne mislim zgolj na televizijske signale, ki jih že dolgo nehote pošiljamo.
Obstajajo ljudje, ki si želijo tudi tega. Vsaj en gospod na SETI-ju si je tega želel, zdaj je poiskal drugo institucijo. Tako delovanje se imenuje "aktivni SETI", kjer ne samo poslušajo, ampak imajo tudi prižgan oddajnik, s katerim oddajajo signale v smeri bližnjih zvezd. V sporočilih pravijo, da "smo ljudje in da bomo odgovorili na vaša sporočila" … S tem pristopom nimam nobenih težav, to je povsem legitimno. Težava je v tem, da je večina zvezd precej oddaljenih. Na oddaljenosti 10, 20 svetlobnih let je le nekaj sto zvezd, največ nekaj tisoč zvezd. To pa je res majhna številka. Večina zvezd je precej bolj oddaljena. Če torej pošlješ neko sporočilo, odgovora ne boš prejel več sto let. To pa je res dolga doba, da dobiš odgovor.

V okviru SETI-ja ustvarjate radijsko oddajo Big Picture Science, gre za odlično izobraževalno oddajo. Popularizacija komunikacije znanosti narašča. Ali uživate, ko govorite o znanosti?
Res uživam. Na nekem nivoju to počnem vsak dan. Pravzaprav to počnem že vse življenje, tudi ko sem delal na univerzi na Nizozemskem. Ko je v mojem otroštvu kdo prišel predavat na mojo šolo o temi, o kateri še nisem nikoli razmišljal, mi je s tem spremenil življenje. Ne morem si zamisliti kaj bolj hvaležnega, kot obiskati učilnico in se pogovarjati z otroki, ki še nikoli niso razmišljali o astronomiji ali življenju v vesolju in jim predstaviti teme, nato pa odgovoriti na njihova vprašanja. Večina resda temu ne posveča veliko pozornosti, a pri enem od 20 ali 50 otrok se bo morda prižgala žarnica in s tem mu spremeniš življenje. To pa je res hvaležno.

Del vaše oddaje je posvečen skeptičnemu mišljenju, v katerem kritično razmišljate in skušate razkrinkati t. i. slabo znanost. Živimo v informacijski dobi, vsak dan smo bombardirani z ogromno količino podatkov. Ali je običajni človek premalo kritičen pri sprejemu informacij?
Ne vem, kaj pomeni premalo kritičen. Mislim, da človek ni dovolj kritičen. V ZDA večina ljudi ne razume, kako deluje znanost. Ne razumejo, kaj je potrebno, da se znanstvenik »odloči«, da pozna odgovor na neko vprašanje. V naši državi ena tretjina prebivalcev verjame v leteče krožnike, NLP, in da so med nami vesoljci. To so zelo pogosta prepričanja, moram priznati, da to velja tudi za Evropo. Z njimi se seveda ne strinjam, ker dokazi niso dovolj prepričljivi. Seveda nikomur ne škoduje preveč, če, denimo, želi verjeti, do vesoljci letijo nad področjem Češkoslovaške. To nikomur ne škodi, je pa povsem drugače, ko znanost zanikamo pri drugih temah, kot sta medicina in podnebne spremembe. Na teh področjih je treba razumeti, kaj znanost želi sporočiti. Ti razlogi niso politične narave. Znanost se običajno ukvarja z naravo in jo želi razumeti.

Malo ste me presenetili. Vedno sem mislil, da so Američani v primerjavi z Evropejci veliko bolj dovzetni, da verjamejo v obiske vesoljcev.
Vem, da večina Evropejcev želi verjeti v to (smeh), ampak mislim, da to ni res. Iz glave res ne morem potegniti kakšne raziskave, a spomnim se, da sem pred leti bral raziskavo, ki je pokazala, da je odstotek Evropejcev, ki verjame v obiske vesoljcev, približno enak odstotku Američanov. Enako velja za Avstralce in Japonce. Približno tretjina ljudi verjame, da so nas vesoljci že obiskali. Pomislimo le na Britance, kjer imajo glasno skupnost ljudi, ki verjamejo v NLP. Ne samo to, v Veliki Britaniji je veliko ljudi prepričanih, da so vesoljci na njihovih žitnih poljih pustili različne znake. Ne vem, zakaj vesoljci obiskujejo le Britance.

Predpostaviva, da boste v naslednjih dneh sporočili, da ste našli signale, ki jih iščete. S tem bi bila končana osnovna misija SETI-ja. Kaj bi bil za to organizacijo naslednji korak, poleg tega seveda, da bi nazdravili s šampanjcem?
To je zelo dobro vprašanje. Veliko ljudi o tem premišljuje. Kaj bi se zgodilo, če bi res našli signal? Približno teden dni bi trajalo, da bi se prepričali, da smo res našli signal zunajzemeljskega izvora. Veliko stvari gre lahko narobe s tehniko. V tem tednu bi bil pravi vrvež, klicali bi druge observatorije, če bi lahko potrdili naše ugotovitve. V tem času bi prav gotovo imeli veliko klicev medijev. To se je namreč že zgodilo, ko smo imeli nekaj lažnih alarmov …

… Torej se vaša vlada ne bi trudila prikriti dogodka?
Ne, ne, nobenega skrivanja ne bi bilo. Upal sem, da bi se to zgodilo, ker bi to pokazalo na to, da vlado vsaj zanima naše delo in bi nas financirali … Ampak ne, vlada nikoli ni pokazala takega interesa. Prav gotovo pa obstaja interes medijev. V času razmaha interneta bi vsi uporabljali družbena omrežja. Pri nas vsekakor nimamo nobenega šefa, ki bi nam v primeru najdenega signala prepovedal sporočiti javnosti to novico. To ni naša politika. Po potrditvi verodostojnosti signala bi najbrž vsi, ki imajo ustrezno opremo, začeli preučevati ta signal. S tem bi najbrž tudi rešili problem financiranja naše organizacije.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Shostak razmišlja še o drugih temah. Pogovor aktivirate s klikom na spodnjo sliko (tu pa dobite povezavo do pogovora v angleščini).

Glasbeni izbor Setha Shostaka: Antonin Dvořak - Simfonija številka 9

Slavko Jerič, @stevilkeMMC
Prijavi napako
Komentarji
eMZe
# 02.09.2016 ob 07:34
@cricka
Atomi ne obstajajo, zato jih ne bomo iskali (1890)
Zemlja je središče vesolja zato sončnega sistema ne bomo raziskovali (1500)
Atomska jedra so nedeljiva, zato jih ne bomo raziskovali (1895)
Ne vemo, kdo bi potreboval več kot 5 računalnikov, zato jih ne bomo izdelovali (1950)
Ne vemo, kdo bi potreboval več kot 640 KB RAM, zato ne bomo raziskovali razširitev (1980)
yoda
# 02.09.2016 ob 07:43
vesoljci? A nismo mi tudi vesoljci? Verjetno ste mislili nezemljani?
Veliki gospod
# 02.09.2016 ob 07:06
Super članek! Hvala!
kovalenkov
# 02.09.2016 ob 08:17
@SamoRes... "Obstajata deve možnosti. Ali smo sami v vesolju, ali pa nismo. Obe sta enako strašljivi." - Arthur C. Clarke.
Krimsky
# 02.09.2016 ob 07:15
Kadar ne vemo, je dostojno, da rečemo: "Ne vemo!"
~
A kaj ko naši možgani tega odgovora ne marajo (ker morajo potem kopati naprej, kar pa je zamudno in utrujajoče). Zato v vseh katekizmih tega sveta na 500, 5000 ali pet milijonov možnih vprašanj, ne boste našli niti enega odgovora: "Ne vemo." Takega katekizma, kjer bi na tri vprašanja odgovorili, da ne vemo odgovora, nihče ne bi maral, kar pa je slabo za posel ...
~
O življenju v vesolju ne vemo nič.
"O čemer ne moremo govoriti, moramo molčati" – pa je slavna 7. točka L. Wittgensteina.
ajša55555
# 02.09.2016 ob 09:08
A res še kdo verjame, da smo MI / Zemljani razvita civilizacija ?
MI bomo odkrili vesoljce ??? No to je pa višek arogance.
Za nas bi bil že čas, da vsaj približno odkrijemo kdo smo MI .
Da nismo mi slučajno neka umetna kreacija teh "vesoljcev" in MI sploh nismo MI, ampak smo kraljična na zrnu graha.
Matej*.*
# 02.09.2016 ob 07:59
Bi bilo zanimivo da bi ujeli televizijski signal od druge civilizacije, ga po možnosti pretvorili v sliko in imeli Alien channel. Če že fantaziramo, sicer pa verjamem, da ni možnosti, da bi bili v tem res neskončnem prostoru sami in edini "inteligentni". Teoretično je ob teh res visokih številkah možno, da je še kar nekaj zemlji podobnih planetov, ki so na približno enaki stopnji razvoja.
pašeresje
# 02.09.2016 ob 09:36
Joker
V Drakovi enačbi je največja neznanka zadnji faktor L -trajanje civilizacije. Če je poleg nas v vesolju še kdo, mora biti bistveno bolj inteligenten, da se ne bo že po nekaj sto generacijah znašel na robu samouničenja.


Morda je v tem odgovor na Fermijev paradoks, zakaj nas nihče še ni kontaktirali, ker takoj ko katerakoli civilizacija doseže določeno raven propade.
Kajti tudi ljudje smo živali, ki smo s selekcijo razvili možgane predvsem za lažje tekmovanje z drugimi ljudmi ali živalmi. To isto tekmovanje nam je omogočilo razvoj civilizacije, in to isto gonilo nas bo verjetno pokopalo (vse države raje razvijajo svojo ekonomijo in potrošništvo na račun okolja, ker je ekonomija tudi podlaga za vojsko, saj obstaja visoko nezaupanje) - bi potemtakem morali prostovoljno sprejeti plane NWO - svetovne vlade/diktature?

In zakaj bi taki sploh hoteli vzpostaviti stik z nami, tudi mi se ne pokušamo pogovarjati z bakterijami

Mi proučujemo bakterije, delamo poizkuse na njih, vplivamo nanje itd. Definitivno razlika med nami in nezemljani v razvoju ne bi bila tako velika kot med nami in bakterijami. Mi bi se zavedali, da oni hočejo komunicirati z nami, bakterije se ne morejo.
Joker
# 02.09.2016 ob 09:12
V Drakovi enačbi je največja neznanka zadnji faktor L -trajanje civilizacije. Če je poleg nas v vesolju še kdo, mora biti bistveno bolj inteligenten, da se ne bo že po nekaj sto generacijah znašel na robu samouničenja.
In zakaj bi taki sploh hoteli vzpostaviti stik z nami, tudi mi se ne pokušamo pogovarjati z bakterijami.
nekro
# 02.09.2016 ob 07:10
mogoče nas pa oni najdejo in vzpostavijo tlele kolonialno upravo
Homer.
# 02.09.2016 ob 12:52
Mogoče pa je radijska komunikacija za neke napredne civilizacije nekaj takega, kot je za nas klinopis.
pravaresnica123
# 02.09.2016 ob 08:14
"SamoRes"@

Zanimivo razmišljanje. Ne verjameš v inteligenco na drugih planetih, verjameš pa v klovne. Res zanimivo.
Ramus
# 02.09.2016 ob 10:31
Iskanje zunajzemeljskega inteligentnega življenja poteka že desetletja, Seth Shostak (SETI) verjame, da ga bo človeštvu uspelo najti do leta 2040.

Seveda mora verjeti, sicer jim bodo pristrigli proračun in ugasnili antene,... realnost je pa taka da gospod Seth niti približno ne more dati od sebe odgovora, kdaj bomo našli vesoljce.
pašeresje
# 02.09.2016 ob 09:55
Joker
Definitivno razlika med nami in nezemljani v razvoju ne bi bila tako velika kot med nami in bakterijami.

Zakaj pa ne, le naše omejeno znanje si tega ne more predstavljati.

Bakterije kot vrsta se hudičevo dobro zavedajo, da mi z njimi komuniciramo in nam tudi odgovarjajo. Ljudje razvijamo antibiotike, bakterije pa odpornost


Torej, mi proučujemo bakterije, vplivamo nanje itd, lahko bi rekli da komuniciramo z njimi (se odzivajo na naše dražljaje), vendar nimajo živčevja, možnosti zavedanja. Mi pa to imamo. Zakaj nas nezemljani ne bi hoteli proučevati, če mi hočemo proučevati bakterije?
Zakaj si neko inteligentno bitje ne bi prizadevalo za več znanja, če je ravno to definicija inteligence?
mile
# 02.09.2016 ob 09:28
Bravo Slavko za odličen intervju!!
Joker
# 02.09.2016 ob 09:05
Kaj pa če so nas inteligentni vesoljci že našli, pa so ugotovili, da smo tako zarukani, da se nam je najbolje na daleč izogniti?
u qratz
# 02.09.2016 ob 07:41
najbolje so plačani bleferji
aaa
# 02.09.2016 ob 10:19
Zakaj si neko inteligentno bitje ne bi prizadevalo za več znanja, če je ravno to definicija inteligence?

In ker je človek tako definiral inteligenco, mora to veljati po vsem širnem vesolju? Poglej praktični vidik takšnega razširjanja znanja o vesolju kot ga imamo mi. V bistvu ga ni. Gre izključno za potešitev radovednosti. Mogoče obstaja inteligenca ki enostavno ne vidi praktičnega vidika raziskovanja vesolja in se raje ukvarja s praktičnimi stvarmi v svoji bljižnji okolici. Ali pa njihova čutila vedo, vidijo, slišijo, čutijo... to kar naša ne. In brez nekega velikega napora vidijo da v njihovi bljižnji okolici ni ničesar pametnega. Ne vem, zakaj je treba vedno gledati na vse tako "zemeljsko". Saj vendar iščemo nezemljane;)
eMZe
# 02.09.2016 ob 07:27
Nekam popularno je postalo zadnje čase tole iskanje. Rusi?
Če tehnologija za odkrivanje planetov dovolj napreduje, da bo mogoče najti tudi take, ki obkrožijo svojo zvezdo v nekaj mesecih ali letih, bo precej laže ugotoviti tudi atmosfero. Če bo molekularni kisik...
Zaradi kemijskih lastnosti vodika, kisika, ogljika in dušika je namreč visoka verjetnost, da je življenje drugje osnovano na primerljivih kemijskih reakcijah kot na Zemlji. Voda je precej univerzalno topilo in življenjsko okolje, H2S pa niti ne tako...
42adb24
# 03.09.2016 ob 21:32
eMZe
# 02.09.2016 ob 15:50
Takoj ko najdejo planet z molekularnim kisikom in vodno paro v atmosferi, je, kar se mene tiče, delo končano. Če ulovimo še kak signal, toliko lepše.

Dovmljivcem: znanost je že dovolj napredna, da lahko modelira kemijske spojine in procese. Atomi oz. molekule, ki ne morejo tvoriti kompleksnih sestavov, ne morejo biti kandidat za osnovo življenja. Tisti, ki lahko, so precej znani, mehanizmi pa tudi. Zato med kritično razmišljujočimi velja, da s kemijske plati ne pričakujemo ne vem kakšnih eksotičnih načinov. Oblika pa je seveda popolna neznanka.
Vongobongo
# 02.09.2016 ob 13:23
Tvojfrend

Uuu leta 1963 ;)
Joker
# 02.09.2016 ob 12:24
zenga.zenga,

če za nekaj obstaja dokaz, potem dileme verjeti ali, ni več.
Da se čisto resni znanstveniki lotevajo iskanja vesoljcev pomeni da verjamejo v njihov obstoj in imajo konkretno zamisel, kako naj jih najdejo (ni nujno, da je to pravi način in da bodo rezultati pritrdilni). Dokaz, da je življenje v vesolju (in tudi nekoliko bolj razvita bitja) smo mi sami in normalno je razmišljati, da nismo edini.
Boga ne išče noben znanstvenik, ker ni niti najmanjšega namiga niti potrebe, da bi res obstajal in nihče ne ve kako naj bi dokaz o njegovem obstoju sploh zgledal.
tvojfrend
# 02.09.2016 ob 12:15
Baje je teh patoloških lažnivcev veliko pri pilotih, vojakih, oficirjih ... etc.

Joker
# 02.09.2016 ob 10:55
jaz sem prepričan,da vesoljcev ni

V tem trenutku je tako prepričanje povsem sprejemljivo, ampak predvidevam, da boš tudi priznal svojo zmoto, če se dokazi najdejo.
Joker
# 02.09.2016 ob 09:46
Definitivno razlika med nami in nezemljani v razvoju ne bi bila tako velika kot med nami in bakterijami.

Zakaj pa ne, le naše omejeno znanje si tega ne more predstavljati.

Bakterije kot vrsta se hudičevo dobro zavedajo, da mi z njimi komuniciramo in nam tudi odgovarjajo. Ljudje razvijamo antibiotike, bakterije pa odpornost.
BorisBorisev
# 02.09.2016 ob 07:19
Ja krimsky oce nas kruh je nas pa to...
ljubljančan72
# 18.10.2016 ob 22:49
Izvenzemeljsko življenje se išče tam nekje daleč. Bilo bi zanimivo, če bi se razne vladne ali privatne inštitucije z isto vnemo lotile raziskovanja vseh pojavov in fenomenov na zemeljskem nebu in v orbiti našega planeta. Govorim iz lastne izkušnje, ko dejansko vidiš leteča plovila, ki presegajo trenutni tehnološki nivo zemeljske tehnologije letal ali raket in veš, da naš planet obiskujejo, opazujejo in preučujejo mnoge izvenzemeljske civilizacije. Z napisanim ne želim prepričevati nikogar, delim samo svojo izkušnje videnega. Vsak verjame v tisto, kar želi verjeti - v znanstvene, medijske ali kakšne druge dogme. Dejanski eye opener je lastna izkušnja, takrat dojameš, da se nekdo zelo močno trudi zanikati vse tuje, nezemeljsko. Vprašanje je, zakaj? Odgovora na to vprašanje seveda ni, lahko samo špekuliramo. Glede na vzdrževanje statusa quo - religijskega, družbenega, zgodovinskega, ekonomskega itd. življenja na drugih planetih ne bodo našli nikoli, ker bi to pomenilo revolucijo....
leonis
# 04.09.2016 ob 11:13
Vesoljčki so nas verjetno že našli pa so hitro pobegnili nazaj na svoj planet, ko so videli kakšna samouničujoča rasa smo ljudje.
firtoh
# 02.09.2016 ob 22:54
Eni že mal temnejše kože ne prenesejo,kaj šele,da se izkaže,da je ''božja podoba'' iz druge galaksije drugačna od naše
makoshark
# 02.09.2016 ob 12:56
@Rasta

Eni imajo religije, drugi pa ufote... Tisti z ufoti so vsaj "relativno neškodljivi".
Rasta75
# 02.09.2016 ob 12:40
@tvojfrend, History channel... Isto, kot da bi za klasično glasbo in umetnost linkal Pink tv. :P
entapametn
# 02.09.2016 ob 12:28
V našem vesolju je vsaj 100 miljard galaksij. Taka je ocena. Vsaka galaksija ima menda preko 100 miljard zvezd, okoli večine krožijo planeti. Verjetnost ugodnih pogojev je precej velika. Vendar, naša galaksija ima premer slabih 100.000 svetlobnih let, kar pomeni, da valovi iz pol galaksije daleč, potujejo cca 50.000 let do nas. Mi v tem času že nekajkrat pridemo od kamene dobe do atomske bombe in nazaj. 10000 svetlobnih let oddaljen planet z visoko razvito civilizacijo, bo na prva elektromagnetna valovanja čakal še toliko let: 10.000. V tem času, pa bomo tudi mi že spet po jamah živel. In potem potrebujejo precej časa, da se pripeljejo do nas. In vidijo, da tu ni ničesar več, razen nekaj divjakov. naredijo nekaj poizkusov na njih in jih malo genetsko križajo s svojimi geni... Da pospešijo razvoj. In gredo naprej. Aja, morda se je pa kaj podobnega že razvilo... Ups...!
tvojfrend
# 02.09.2016 ob 12:21
Lahko pa, da gre za skupinsko halucinacijo. Tisoči videli isto zadevo, vključno z županom mesta Phoenix, Arizona.

bori
# 02.09.2016 ob 11:37
OnionRing
# 02.09.2016 ob 10:37
v miljardah galaksij da je samo v nasi zivljenje je nebuloza, ne zelte si pa da pride do stika k ne bo dobr za ns zemljane, pa history channel in njihove alien oddaje : facepalm, .

@luke skywalker :facepalm glede na to da si star wars uber fan pol pa gledas nebuloze iz history channela(a channel with absolutely no history) in se verjames povrh usega , lol vesolci ugrablajo, borijo se na nebu,....haahah dej nehi no
Nebukadnezar
# 02.09.2016 ob 09:57
Upanje in špekulacije ne smejo biti resna znanost.
pašeresje
# 02.09.2016 ob 09:19
Upam, da jim uspe

Sicer pa, v zvezi s tem:
… Torej se vaša vlada ne bi trudila prikriti dogodka?
Ne, ne, nobenega skrivanja ne bi bilo. Upal sem, da bi se to zgodilo, ker bi to pokazalo na to, da vlado vsaj zanima naše delo in bi nas financirali … Ampak ne, vlada nikoli ni pokazala takega interesa. Prav gotovo pa obstaja interes medijev. V času razmaha interneta bi vsi uporabljali družbena omrežja. Pri nas vsekakor nimamo nobenega šefa, ki bi nam v primeru najdenega signala prepovedal sporočiti javnosti to novico. To ni naša politika. Po potrditvi verodostojnosti signala bi najbrž vsi, ki imajo ustrezno opremo, začeli preučevati ta signal. S tem bi najbrž tudi rešili problem financiranja naše organizacije.


presenetljivo v nasprotju s tem, kar nam prikazuje Hollywood

Razmišljam:
če bi namenili proračun enega filma o "stiku z nezemljani" za nadgradnjo resničnih SETI računalnikov, morda bi pa že kaj našli?
mikuzb
# 02.09.2016 ob 08:21
http://www.terrybisson.com/page6/page6.h
tml

:)
QUENDI
# 03.09.2016 ob 12:16
....bo potrebno redefinirat termin inteligenca - mikroorganizmi v mnogih primerih prekašajo humano inteligenco.....
furs
# 03.09.2016 ob 10:31
Božje podobe ni, spoštovani @firtoh.
luckyss
# 02.09.2016 ob 17:29
Če v NASA ustanovni listini lepo piše, da ugotovitev, ki bi lahko "preveč vznemirile" prebivalstvo - ne bodo dajali v javnost, potem so takšne debate brezveze...
Pod "preveč vznemerljivo za javnost" spada, vse od Alienov, do smrtonosnih asteroidov, ki jih ne moremo odvrniti od Zemlje..
Pa še kaj bi se našlo za naivne ovčice ..(niso le gospodje v kiklah iz Vatikana edini, ki se norčujejo iz svojih ovčic)..;(
zenga.zenga
# 02.09.2016 ob 17:19
pašeresje
Vsako besedo, ki jo je človek definiral lahko razumeš kot človeško gledanje na svet, pa naj si bo to "inteligenca", "čutila", "raziskovanje", "slišijo", "čutijo..
----
se strinjam - besede večinoma ne opisujejo ,, realiteto ,, ampak imajo svojo zgodovino nastanka , pri čemer se velikokrat zgodi da v pričetku za tedanje ljudi pomenile čisto nekaj drugega kot pomenijo nam . recimo ,, : ,,dober,, slab,, pameten , moder, intelegenten , pravičnost , resnica,svoboda ,, .

Kaj pa če intelegenca v sedanjem času pomeni golo logiko in ne npr. posrečeno povezanost osnovnih instinktov , informatike čutov , izkušenj , pomnenja ter sintezo vsega tega v novo idejo . Golo izobraževanje to ne omogoča ampak celo krepi neke vrste logično mehanističnega pomnenja - tukaj se pa človek mirne duše lahko počasi spet uvrsti nazaj na začetek
evolucije ....
makoshark
# 02.09.2016 ob 16:26
Takoj ko najdejo planet z molekularnim kisikom in vodno paro v atmosferi, je, kar se mene tiče, delo končano. Če ulovimo še kak signal, toliko lepše.

Ampak od tu do signala je še velik prepad.

Podobno je bilo na Zemlji. Evolucija do kompleksne celice je morda eden od teh izjemnih dogodkov, ki se malokrat zgodijo; od prokariontov do eukariontov je cel "prepad". Na Zemlji se je to zgodilo samo enkrat.
pašeresje
# 02.09.2016 ob 14:55
aaa

Zakaj si neko inteligentno bitje ne bi prizadevalo za več znanja, če je ravno to definicija inteligence?

In ker je človek tako definiral inteligenco, mora to veljati po vsem širnem vesolju?


Vsako besedo, ki jo je človek definiral lahko razumeš kot človeško gledanje na svet, pa naj si bo to "inteligenca", "čutila", "raziskovanje", "slišijo", "čutijo",...karkoli iz tvojega sestavka.

Poglej praktični vidik takšnega razširjanja znanja o vesolju kot ga imamo mi. V bistvu ga ni. Gre izključno za potešitev radovednosti.

Pa primerjajmo:
Človek se je razvil v Afriki, če ne bi imel radovednosti - iskanja novega življenskega prostora, ne bi šel nikoli iz Afrike, ne bi nikoli poselil celega sveta. Če ne bi imel radovednosti, razširjanja znanja o morju, nikoli ne bi poselil otokov, Kolumb ne bi prišel v Ameriko itd. Če ne bi razširjal znanja o zrakoplovstvu nikoli ne bi razvil zračnega transporta, če ne bi razvijali znanja o vesolju ne bi nikoli postavil GPS, satelitske TV itd... Vesolje je pač še en mejnik kot so bili to sprva drugačna klima/vegetacija, morje, zrak.

Mogoče obstaja inteligenca ki enostavno ne vidi praktičnega vidika raziskovanja vesolja in se raje ukvarja s praktičnimi stvarmi v svoji bljižnji okolici. Ali pa njihova čutila vedo, vidijo, slišijo, čutijo... to kar naša ne. In brez nekega velikega napora vidijo da v njihovi bljižnji okolici ni ničesar pametnega.

Kaj je potem praktično?
Je bolj praktično tolči orehe s kamni, živeti v savani v Afriki, ali pa se voziti naokoli z avionom, imeti internet itd...
Evolucija je "prisilni" izbor najbolj prilagojenih primerkov na okolje. Ljudje recimo vidimo barve, ker smo se razvili iz opic, ki jedo sadeže na drevesih in je dokaj pomembno ali so zreli ali ne, pes je razvil dober voh, ker s tem lahko izsledi plen itd...
Kako pa bi neko bitje lahko razvilo čutila, ki bi zaznala več (mar meniš da nas vidijo iz domačega planeta z njihovim "telesnim prostim očesom"?) kot to od njih zahteva okolje, brez pripomočkov razvitih z veliko bolj prilagodljivo inteligenco (Hubblov teleskop)?

Ne vem, zakaj je treba vedno gledati na vse tako "zemeljsko". Saj vendar iščemo nezemljane;)
Kakšno bi bilo potem nezemeljsko gledanje na stvari, kako bi mi to lahko vedeli?
Joker
# 02.09.2016 ob 13:51
zenga.zenga

saj tudi do zvezd ne moremo priti, pa danes o njih vemo skoraj vse in nas ne skrbi več, da bi Sonce v kratkem ugasnilo ali eksplodiralo.
Mogoče bi se s poznavanjem drugih civilizacij lahko izognili lastnemu propadu.
tvojfrend
# 02.09.2016 ob 13:28
Celo življenje skrivamo, na smrtni postelji pa mogoče priznamo.

Joker
# 02.09.2016 ob 13:24
10000 svetlobnih let oddaljen planet z visoko razvito civilizacijo, bo na prva elektromagnetna valovanja čakal še toliko let: 10.000. V tem času, pa bomo tudi mi že spet po jamah živel.

Tudi če na Zemlji danes ujamemo signal oddaljene civilizacije, nikakor ne bomo mogli vedeti ali oni tam še obstajajo. Šele ko bo podobnih sporočil več se bo dalo kaj pametnega sklepati.
Tudi oddaljene zvezde in galaksije opazujemo v zelo zelo kratkem času glede na njihovo starost, a ker jih je toliko, smo lahko zgradili zelo natančno razumevanje o njihovem delovanju in razvoju.
tvojfrend
# 02.09.2016 ob 13:21
Mogoče zato pronicajo dokumenti pol stoletja kasneje.

"Direktorju CIA"

Zadeva: Ponovna klacifikacija vseh UFO fajlov, J.F. Kennedy, 1963



"Bazirano na vseh dokazih je zadeva zunajzemeljska, " piše v tem dokumentu.



Mogoče so vse agencije na drogicah?

Rasta75
# 02.09.2016 ob 11:49
tvojfrend: "Baje nas obiskujejo že stoletja pravi kanadski obrambni minister Paul Hellyer"

Baje vsi politiki vedno govorijo resnico in so vrhunski strokovnjaki na vseh področjih.
Kazalo