Aida Kurtović o svojem izboru glasbe na Valu 202: '10 odstotkov je gotovo mojega osebnega pečata. Vsem pa zagotavljam, da se v 25 letih ni niti enkrat zgodilo, da bi v treh mesecih ponavljala določen komad. Mislim da je tako prav. Izjema je seveda, če s kakšno skladbo sledim voditeljevi zamisli ali pa ilustriram določeni prispevek.' Foto: MMC RTV SLO
Aida Kurtović o svojem izboru glasbe na Valu 202: '10 odstotkov je gotovo mojega osebnega pečata. Vsem pa zagotavljam, da se v 25 letih ni niti enkrat zgodilo, da bi v treh mesecih ponavljala določen komad. Mislim da je tako prav. Izjema je seveda, če s kakšno skladbo sledim voditeljevi zamisli ali pa ilustriram določeni prispevek.' Foto: MMC RTV SLO
Nick Cave
Nick Cave sodi med tiste izvajalce, ki Aide Kurtović ne pusti ravnodušne. Foto: EPA

Vzpostavila sva sinergijo, ker sem mu približno tri leta pripravljala glasbo za dva njegova termina (torkova jutra in petkovi popoldnevi). Večkrat mi je rekel, da mu je všeč izbor glasbe. Pri komadih, kjer so mu zasijale oči, so se tudi meni. Imava podobno afiniteto, na tak način skušam graditi petkovo popoldne. A ne dvomim, da bo tudi kdo drug nadaljeval to, kar sva začela s Šaleharjem. Tu je veliko hrupne glasbe, imava pa tudi patetične trenutke, zaslediti je tudi nekaj romantike. Z Mihom je bilo vedno lepo sodelovati.

O sinergiji z radijskim voditeljem Miho Šaleharjem.
Aida Kurtović
Z Radiem Slovenija je začela občasno sodelovati leta 1997, ko je tudi Jure Longyka zapustil Radio Študent in je Izštekane prenesel na nacionalni radio. K sodelovanju pri oddaji je nato povabil še Aido. Foto: Osebni arhiv Aide Kurtović
Aida Kurtović
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO
Aida Kurtović prisega na Cava in Res Nullius

Ta teden na podkastu Številke govorimo o spremembah, ki jih prinaša novi zakon na področju predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Predstavili smo nekaj številk, na pogovor pa povabili glasbeno urednico Aido Kurtović (Val 202). Vabljeni k branju krajšega povzetka, celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi.

Že prej blizu 40-odstotne kvote
Radio Slovenija je bil še pred uvedbo zakona zelo blizu zdaj predpisanim kvotam. Na Valu 202 se je odstotek slovenskih skladb v dnevnem programu vrtel okrog 37 odstotkov, na Prvem programu pa je bila meja 40 odstotkov celo presežena. "S tem nikoli nismo imeli težav. Še nikoli mi ni bilo treba preštevati slovenskih skladb, ki sem jih uvrstila na seznam za predvajanje," o kvotah meni Aida Kurtović.

So primerne primerjave s 60-milijonskimi narodi?
"Prejšnji zakon so predvsem izkoriščale komercialne postaje, ki so večinoma v nočnem pasu vrtele slovenske pesmi. Zato je prišla pobuda za nov zakon. Upam, da je to zadnji zakon, ki je sprejet ad-hoc. Prepričana sem, da pravih raziskav pri oblikovanju zakona ni bilo. Če se motim, si želim, da me popravijo. Vedno imamo za zgled zahodne medije. Ko govorimo o zaščiti naše kulture in slovenskega jezika, se s tem vedno strinjam, saj imam rada slovensko glasbo, rada vrtim slovenske izvajalce v slovenskem jeziku. Ampak na tej ravni je treba raziskati, kako je drugje v Evropi, kjer imajo podobno število prebivalcev. Prevečkrat se primerjamo s 60-, 80-milijonskimi narodi," opozarja glasbena urednica.

"Zavrnjenim" mora odgovarjati dnevno
Novost v zakonu je dopolnilo pri slovenski glasbi, da mora biti 25 odstotkov slovenskih skladb starih največ dve leti. Na zadnjem seznamu ministrstva za kulturo je prijavljenih 385 pesmi, ki ustrezajo temu merilu. Prispevalo jih je 145 avtorjev. Aida Kurtović je prepričana, da je slovenska glasba dovolj kakovostna: "Mislim, da se z menoj lahko strinjajo vsi glasbeni uredniki, tudi na komercialnih postajah. Nedvomno je ogromno tudi takih, ki so sramežljivi in si ne upajo poslati svojih posnetkov. Poznam nekaj izvajalcev, ki niso dovolj samozavestni, da bi potrkali na naša vrata in se nam predstavili, pa so lahko bolj kakovostni od tistih, ki nam redno pišejo in nas sprašujejo, zakaj jih ne uvrščamo v program. Skoraj dnevno je treba odgovarjati na pisma, zakaj niso primerni za naš program."

Kam so šli Plestenjak, Smolar in Marta Zore?
Ob tem opozarja, da se je glasbeni izbor na Valu 202 v zadnjih letih spremenil: "Ne vem, zakaj je s programa izginil Jan Plestenjak, dve ali tri njegove skladbe so prav super. Sama postrežem tudi z njegovimi skladbami. Plestenjak je bil še pred petimi leti skoraj dnevno navzoč v našem programu. Ena izmed izvajalk iz 90. let, za katero še vedno mislim, da je bila takrat zelo napredna v zabavni glasbi, je Marta Zore. Res sijajna izvajalka. Ne vem, zakaj ne slišim več Adija Smolarja. Daleč je za naju pomlad je ena najboljših kantavtorskih balad."

Želi si ugajati poslušalcem
Zaveda se, da s svojim delom in izborom glasbe kroji počutje poslušalcev: "Jasno je, da imamo uredniki svoje glasbene favorite. Ti so morda bolj slišani v moji glasbeni listi. Vsekakor si želim poslušalcem ugajati. Ne želim jim pokvariti dneva, ampak mu ga polepšati. Glasbo izbiram trikrat tedensko, pri tem je jasno, da nisi vsak dan v isti formi. Ne glede na to, kar počneš, nikjer nisi 100-odstoten. Tu je tisoče okoliščin, ki vplivajo na izbor. Včasih bi najraje vrtela samo balade. Pomembna je dinamika, ki jo je treba prilagajati različnim časovnim pasovom."

Prihodnji teden vrnitev na Prvi program
Aida Kurtović se po dobrih devetih letih poslavlja z Vala 202, saj bo od 15. septembra začela soustvarjati glasbeno podobo Prvega programa Radia Slovenija, kjer je nekoč že delala. Potrebuje nove izzive? "To je nekaj, kar bi moral vsak človek v sebi začutiti, se opogumiti in iti v to smer. Izziv = živeti. Vse izzive sem sprejela, povsod sem bila povabljena, vsem sem zelo hvaležna. Sem na točki, kjer vem, da to kar delam, najbolje delam. Tu se počutim najbolj doma, na radiu sem doma, to je moj medij," odgovarja.

Pred leti spoznala Dava Grohla
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Aida Kurtović razkrije še mnoge druge stvari, med drugim se spominja, kako je v Ljubljani konec 80. let spoznala Dava Grohla, še preden je ta bobnal v Nirvani: "Bil je fant, star 17, 18 let. V Ljubljani je igrala skupina Scream, kjer je bobnal. Ni bil glasen, bil je sramežljiv in skromen. Pri Žerdinovih so takrat prespali številni glasbeniki. V isti hiši so spali tudi starši, vse skupine so bile dobrodošle in lepo nahranjene. To je bila 'doba straight edge', to so bili fantje, ki so delali dobro glasbo, bili so asketi, v igri ni bilo alkohola, drog, niso niti kadili ..." Več na spodnji povezavi (pogovor aktivirate s klikom na sliko).

Glasbeni izbor Aide Kurtović: Res Nullius - Želim si te krvavo

Vzpostavila sva sinergijo, ker sem mu približno tri leta pripravljala glasbo za dva njegova termina (torkova jutra in petkovi popoldnevi). Večkrat mi je rekel, da mu je všeč izbor glasbe. Pri komadih, kjer so mu zasijale oči, so se tudi meni. Imava podobno afiniteto, na tak način skušam graditi petkovo popoldne. A ne dvomim, da bo tudi kdo drug nadaljeval to, kar sva začela s Šaleharjem. Tu je veliko hrupne glasbe, imava pa tudi patetične trenutke, zaslediti je tudi nekaj romantike. Z Mihom je bilo vedno lepo sodelovati.

O sinergiji z radijskim voditeljem Miho Šaleharjem.
Aida Kurtović prisega na Cava in Res Nullius