Številke
V prvi svetovni vojni je prišlo do razvoja topništva. Po nekaterih ocenah naj bi več kot polovica vojakov umrlo zaradi tega orožja. Topništvo je razblinilo marsikatero romantično podobo o vojni, številni preživeli so posledice bombardiranj opisali kot "mleto meso". Foto: Reuters
Petra Svoljšak
Raziskovalno delo Petre Svoljšak se osredotoča na zgodovino prve svetovne vojne ter njen kulturnozgodovinski kontekst, širše pa na družbeno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
       Ameriški predsednik Woodrow Wilson je že proti koncu leta 1917 kongresu predstavil dokument Peace Without Victory (mir brez zmage, op. a.). V tem dokumentu se je zavzemal za mir, ki ne bi prinesel zmagovalca. Če imate zmagovalca, to s seboj prinese vrsto zamer, saj mir od nasprotnika zahteva brezpogojno vdajo. Tisti, ki so bili blizu poraza, niso bili v stanju, da bi se pogajali. V takih razmerah si nato težko sežeš v roke.       
 Ob podpisu premirja si pogajalci niso segli v roke.
Nagrobnik
Umrli vojaki so dobili svoje nagrobnike. Pričujoči primer kaže na polemike o poimenovanju prve svetovne vojne, ki je bila imenovana tudi velika (great). Številni zgodovinarji so bili proti takemu poimenovanju. Foto: Reuters
Odhod na vojno je bil – vsaj navzven – pogosto prikazan kot vesel dogodek, kar so obnovili francoski prostovoljci ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne. Foto: Reuters
       Adolf Hitler je bil besen na Avstrijo, ker je izgubila, vmes je še oslepel. Ta slepota mu je dala priložnost, da je razvil vse svoje sovraštvo do tistih, ki so bili po njegovem mnenju krivi. Avstrija je bila zagotovo tista, ki se mu je zelo zamerila. Benito Mussolini je bil kot vojak dvakrat tudi na soški fronti, kjer je bil ranjen. Takrat je zelo pronicljivo in natančno opisoval in opazoval Slovence. Zanj so bili mrki, nezadovoljni, samo čakali so, da bodo Italijani zapustili del, ki so ga zasedli ob soški fronti. Iz nevtralista se je v letu 1915 prelevil v velikega zagovornika vojne.       
 Prva svetovna vojna je izoblikovala stališča Hitlerja in Mussolinija.
V prvi svetovni vojni so v ameriški vojski prvič v različnih vlogah sodelovale tudi ženske. Foto: Reuters
Adolf Hitler in Benito Mussolini
Izkušnja prve svetovne vojne je pustila močen pečat tako pri Adolfu Hitlerju kot Benitu Mussoliniju. Foto: Reuters
       Imam občutek, da zgodovina kot učiteljica izgublja svoj pedagoški naboj. Ničesar se ne uspemo naučiti. Niti, pravzaprav, teh orodij, ki nam jih zgodovina ponuja, da bi na neki način diagnosticirali težave v sedanjosti in ob pomoči le-teh izzive tudi reševali. Zgodovina niso procesi, ki bi se ponavljali, dejansko pa ponujajo neke rešitve, če si zanje odprt. Ne samo kot zgodovinar, tudi v sedanjosti bi se lahko politika česa naučila. Vsak orje svoje ledino, radi odkrivamo toplo vodo, potem postane zgodovina neka abstraktna veda, ki se odtujuje od javnosti, še toliko bolj pa jo odtujujejo politiki.       
 O pregovoru Zgodovina je učiteljica življenja.
V prvi svetovni vojni je umrlo okrog 8 milijonov konj. Foto: Reuters

Dodaj v

Spomin na 1. svetovno vojno: Človeška narava se v 105 letih ni spremenila

Podkast Številke (120)
9. november 2018 ob 06:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vsaka vojna se s človeškega vidika zdi brezsmiselna, kar velja tudi za prvo svetovno vojno, v kateri je umrlo okrog 18 milijonov ljudi.

V nedeljo bo minilo sto let od konca prve svetovne vojne. Ob tej priložnosti na naši spletni strani pripravljamo bogato vsebino v okviru projekta MMCpodrobno. Že zdaj pa ste vabljeni k poslušanju in branju pogovora s Petro Svoljšak, ki je na ZRC SAZU predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa.


Ponekod umrlo skoraj 10 odstotkov prebivalcev

V vojni moriji je po ocenah statistika Wilhelma Winklerja umrlo okrog 35.000 slovenskih vojakov. Kmalu se obeta nova ocena. "Winkler je upošteval žrtve do leta 1918. Težko rečem, ali se bo nova ocena zmanjšala ali povečala. Za zdaj lahko govorimo o slovenskem povprečju – recimo, da je to 2,4 odstotka prebivalstva. V nekaterih primerih se to bistveno spremeni. V Godoviču je denimo padlo 9,4 odstotka prebivalstva, kar je velikanski učinek vojne na neko tako zelo majhno skupnost. Vprašati se moramo, kakšen je bil vpliv na razvoj kraja, demografski, gospodarski in navsezadnje socialni. Kako so se te družine opomogle? V vojni so umirali mladi moški, kar velja tudi za špansko gripo. Kdaj se je ta primanjkljaj nadomestil, če se je sploh?" se je vprašala zgodovinarka.

Vsaka vojna je nesmiselna
Dobro stoletje po začetku prve svetovne vojne se zdi, da je bila izredno nesmiselna, s čimer se sogovornica strinja: "Po človeški plati ne vidim smisla v nobeni vojni. Prva svetovna vojna pri tem ni nobena posebna izjema. Razlogi so zgodovinsko preučevani in jasni – od nacionalizma do gospodarskih kriz. Vedno prihajamo do kritičnih položajev, pri katerih je potrebna samo ena iskra, da tisti, ki bi vojno dejansko lahko preprečili, tega ne zmorejo storiti. Do zadnjega odlašajo, vendar na koncu diplomatske vezi popustijo. Vojna je bila nepričakovana, ker so se istočasno uspele vzpostaviti zavezništva, v katerih so se velike sile med seboj ščitile, da ne bi prišlo do vojn. Tudi znotraj teh zavezništev je vedno načrtovana morebitna vojna proti zavezniku. Ko se nakopičijo problemi, nekako usihne moč in volja, da bi te probleme reševali na miren način."

Številne smrti je bilo treba upravičiti
Sprva so vsi vpleteni verjeli, da bo vojna kratka. "Še več, verjeli so, da bodo ob božiču že doma. Slovenski vojaki so odhajali na fronto s tem prepričanjem. Sprva so bili vsi prepričani, da bo to lokalna vojna, a se je hitro razširila v evropsko vojno, nato pa v svetovno. Hitro je prišlo spoznanje, da to ne bo kratka vojna. Za avstro-ogrsko vojsko je to spoznanje prišlo že na srbskem bojišču, ko so v velikih bitkah doživljali hude poraze. Ko so se vojaki na zahodnem bojišču vkopali, je postalo jasno, da bo za končno odločitev potreben dolg čas, številne žrtve je bilo treba upravičiti. Vsaka mirovna pobuda je naletela na nestrinjanje, tudi tistih, ki so že očitno izgubljali. Nemčija je vztrajala do konca še takrat, ko je Avstro-Ogrska prosila za mir, a do dogovora med zaveznicama ni prišlo. Vse smrti je bilo treba upravičiti, zato so izumili kult smrti. Na neki način so jo individualizirali, vojake so začeli posamično pokopavati, z imenom in priimkom ter nagrobnikom. Vsakemu vojaku je bilo treba vsaj priznati pravico, da se je častno boril in umrl za svojo domovino."

Ob odhodu se je (na zunaj) kazalo veselje
Vojna je prinesla razvoj novih orožij – topništvo in letalstvo sta bila vzrok za ogromno žrtev, nihče ni pričakoval tako krvave vojne. Za marsikoga je tako vojna pomenila celo izziv ali test odraslosti. V Veliki Britaniji so bili tako priča ogromnemu številu prostovoljcev. "Včasih je izgledalo, kot da so šli v neko avanturo. Na začetku v Veliki Britaniji še ni bilo splošne vojaške obveznosti. Mesta so bila ozaljšana, tudi v slovenskih mestih so vojake na fronto pospremili s pesmijo in slovenskimi trobojnicami. Navzven se je kazalo veselje. S prebiranjem številnih dnevnikov in spominov pa vidimo, da je vojake vendarle skrbelo, kaj vse skupaj pomeni. Že sam odhod na fronto je pokazal, da je vojna vse prej kot avantura. Ko so se slovenski vojni ujetniki vračali iz Rusije, so pisali svoje spomine, v teh je videti, da so z veliko radovednostjo in zanimanjem opazovali svet. Ruska ljudstva so jim bila blizu, tudi jezikovno so se hitro sporazumeli."

Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča
Enega od teh dnevnikov je napisal tudi vojak Filip Jurkovič, na MMC-ju smo v okviru portala prve svetovne vojne izdali njegov dnevnik. Petra Svoljšak ga ocenjuje: "Ta dnevnik je izredno zanimiv, obogaten je s številnimi fotografijami, ki jih je Jurkovič naredil. Govori o vojni na različnih frontah, kar je v bistvu klasična pot slovenskega vojaka med prvo svetovno vojno. Slovenski vojak se je po frontah gibal več kot zahodnoevropski. Jurkovič ima kot kar izobražen človek tudi določene poglede na ljudi, recimo na Jude. Z zanimanjem sem brala, kako na eni strani zelo natančno opisuje dogodke, na drugi strani pa se zelo podrobno ukvarja s problemom higiene v Galiciji, kjer je služil vojsko. Zanimiv je primer kaznovanja, številni odlomki iz dnevnika govorijo, kako je avstro-ogrska vojska zaradi domnevnega vohunjenja kaznovala preproste vaščane. Ti opisi so na ravni naturalizma, njegov dnevnik je zelo poveden."

Mir brez zmagovalca
Po štirih letih vojskovanja in okrog desetih milijonih umrlih ljudi je vendarle prišlo do premirja, a samo dejanje je bilo tako grenko, da si pogajalci na koncu niso segli niti v roke. "Ameriški predsednik Woodrow Wilson je že proti koncu leta 1917 kongresu predstavil dokument Peace Without Victory (mir brez zmage, op. a.). V tem dokumentu se je zavzemal za mir, ki ne bi prinesel zmagovalca. Če imate zmagovalca, to s seboj prinese vrsto zamer, saj mir od nasprotnika zahteva brezpogojno vdajo. Tisti, ki so bili blizu poraza, niso bili v stanju, da bi se pogajali. V takih razmerah si nato težko sežeš v roke. Akt premirja je bil tisti, ki je vsaj na političnem področju ustvaril pogoje, da so se zadeve iztekle, kot so se," je razložila strokovnjakinja za prvo svetovno vojno.

Feminizem dobi pospešek
Odhod številnih moških v vojno je pomenil korak pri razvoju feminizma. "Ženske so med vojno začele skrbeti za vse štiri vogale v hiši. Ko je moški umanjkal, ni bilo dopustno, da bi se hiša porušila. Ženske so začele vsakdanji boj za preživetje. Za prvo svetovno vojno so značilne živilske karte, tudi na zahodu so bile vrste za kruh in meso. Ženske so vstopile v neposredni stik z državo, ker so se borile za svoje pravice. To je bil njihov prvi stik z državnimi uradniki, pri katerih so si morale izboriti svojo pravico. Vojna jim je dala samozavest in spoznanje, da so zmožne tudi same v tako kritičnem stanju, kot je vojna, vzdrževati družino. Vojna je bila impulz, ki je pospešil določene procese, tudi na področju feminizma. Verjetno bi se ti procesi izšli tudi naravno, a počasneje."

Otroci prepuščeni sami sebi
Vojno stanje je bilo daleč od idealnega za otroke: imeli so zaznamovano otroštvo. Kako zelo, pa raziskovalce čaka še precej dela, v besedah Petre Svoljšak: "Za zdaj smo se malo ukvarjali s šolstvom med prvo svetovno vojno, ki je neposredno povezano z dejavnostjo otrok. Poimenovali smo jo s šolsko fronto, ker je šola postavila temelje domoljubne vzgoje. Skozi šole, druge organizacije in društva se je dogajalo veliko dobrodelnosti, nabirali so se listi in čaji, za vojake na fronti so se pletle nogavice. Otroci v zaledju so bili na celotnem slovenskem ozemlju prepuščeni sami sebi. Vojska je zasedla vsa šolska poslopja, pouk je bil okrnjen, ker so šli učitelji v vojsko. Otroci so bili tako dejansko prepuščeni cesti. Šolske oblasti so se ukvarjale z vprašanjem morale, ki je padala. V begunskih taboriščih, kjer so bili Slovenci, je bila ena od prvih skrbi, da se organizira šolstvo na vseh ravneh izobraževanja od vrtca naprej, zato da bodo otroci zaposleni in ne bodo prepuščeni obupu. Organizacija v begunstvu je bila poseben fenomen, za katerega gre zahvala učiteljicam in usmiljenim sestram, vse so bile begunke."

Vpliv na Hitlerja in Mussolinija
Izkušnja prve svetovne vojne je vplivala na številne akterje, ki so krojili potek druge svetovne vojne. "Razvila je številne osebnosti, jim dala začetni impulz in odnos. Adolf Hitler je bil besen na Avstrijo, ker je izgubila, vmes je še oslepel. Ta slepota mu je dala priložnost, da je razvil vse svoje sovraštvo do tistih, ki so bili po njegovem mnenju krivi. Avstrija je bila zagotovo tista, ki se mu je zelo zamerila. Benito Mussolini je bil kot vojak dvakrat tudi na soški fronti, kjer je bil ranjen. Takrat je zelo pronicljivo in natančno opisoval in opazoval Slovence. Zanj so bili mrki, nezadovoljni, samo čakali so, da bodo Italijani zapustili del, ki so ga zasedli ob soški fronti. Iz nevtralista se je v letu 1915 prelevil v velikega zagovornika vojne. Skupaj z Gabrielom D'Annunzijem sta bila besedni tandem, ki je zelo spodbujal italijanske državne oblasti, da so vstopile v vojno proti Avstro-Ogrski."

Človeška narava se v 105 letih ni spremenila
Na vprašanje, ali lahko potegne vzporednice med današnjim časom in dogodki pred dobrimi stotimi leti, zgodovinarka ni preveč optimistična: "Zagotovo je bil strah v ljudeh pred tujci prisoten tako pred 105 leti kot danes. Ta strah je neutemeljen. O tem so govorile velike besede tedanjih pesnikov in intelektualcev, ne nazadnje je tudi Ivan Cankar govoril o očiščenju in pomlajevanju. Računal je, da bo toliko ljudi preživelo, da bodo peljali očiščen narod v svobodo. Treba je tehtati, ali je šlo za stvar propagande ali pa so bili ljudje v to dejansko prepričani. Človeška narava se v 105 letih ni spremenila. Svojega odnosa do krhkih skupin (beguncev) ni spremenila, terminologija se ni spremenila. Še vedno govorimo o begunskih valovih, o nečem, kar dere čez bregove, predstavljamo si ga kot reke, ki so v teh dneh drvele v naših krajih. Izrazoslovje se ni spremenilo, ta tujec, ta begunec je bil kriv za vse. V sodobnem svetu strašijo s krajami in posilstvi, med prvo svetovno vojno so bili slovenski begunci tujci v lastni državi. Krivi so bili za lakoto, pomanjkanje, mogoče tudi za kakšno krajo ... Če je tehnologija naredila v 105 letih strašanski razvoj, ga človeška bit na žalost ni."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem je Petra Svoljšak govorila o svojih začetkih, arheologiji, pomenu številk v zgodovinskem preučevanju, o samem začetku prve svetovne vojne, pomenu gospodarstva, vlogi ZDA ob koncu vojne, razmerah za tretjo svetovno vojno ...


Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
bolfenk92
# 09.11.2018 ob 07:32
važno, da so begunci omenjeni. Willkommen..
EMU
# 09.11.2018 ob 08:22
Ne samo v zadnjih 105 letih. Ljudje se duhovnem smislu nismo bistveno razvili zadnjih nekaj tisoč let. Dokaze za to vidimo vsak dan v ponavljajoči se zgodovini in nezmožnosti presegati napake in lekcije preteklosti - skratka, same sebe. Intenzivno smo napredovali tehnološko, tako da smo ponosno sposobni uničiti planet, duhovni razvoj in čustvena inteligenca pa ne premoreta kritične mase, ki bi zelo neenotno človeštvo kot celoto dejansko premaknila naprej. Sporadični poskusi so se skozi zgodovino dogajali, prihajali so tudi v pravem času. A vsakič, brez izjeme, so naleteli na idiotske sledilce, ki so izvorne ideje in nauke izkrivili so neprepoznavnosti in jih ponovno vključili v službo pohlepa, nadzora in moči. Instant recepta za rešitev problema ni. Najhitrejša bi bila globalna prisila ali grožnja od zunaj ki bi povezala in prisilila celotno oveštvo k sodelovanju in sobivanju. Dokler bomo za skoraj vsako stvar, idejo ali kvazivrednoto pripravljeni hoditi čez trupla, vsako odločitev pa vrednotili z dobičkom, ne bo iz nas nič, le vrteli se bomo v začaranem in vedno smrtonosnejšem krogu.
Kaj pa moremo, kajne? Jebiga. Glavno, da imamo službo, bajto in avto v garaži za ostalo se pa ne brigamo...
Matjaz
# 09.11.2018 ob 07:03
''Človeška narava se v 105 letih ni spremenila''
Ta izjava kaže malo kompetence. Razumeti vojne kot ''človeško naravo,'' je recept za njihovo ponovitev. Kot da je za vojne odgovorna druga sila, nekaj v nas, kar ni mogoče spremeniti, nam je pisano na kožo. Čeprav je res, da danes počnemo vse enako kot smo takrat,..zato ni odgovorna ''narava,'' ampak kulturna prepričanja, vrednote in temeljne filozofije, ki se ponavljajo, ostajajo nespremenjene,.. O teh se nikoli ni želelo javno razpravljati, tudi danes ne. Prav to zagotavlja zmeraj enake rezultate
ap72
# 09.11.2018 ob 07:11
Ameriški predsednik Woodrow Wilson je že proti koncu leta 1917 kongresu predstavil dokument Peace Without Victory (mir brez zmage, op. a.). V tem dokumentu se je zavzemal za mir, ki ne bi prinesel zmagovalca

to v sloveniji ni mogoče ... samo en korak naprej smo prišli v evoluciji v promerjavi s pakistanci, kjer je ženska zaradi bogokletstva že osem let v samici in pošteni fantje in možje zahtevajo njeno glavo. samo en mali korak.
5fiver
# 09.11.2018 ob 08:38
@EMU, zelo primerne misli ste zapisali. Dejansko je tako, da se človek ni spremenil že doolgo, ne samo zadnjih 105 let. Ne vem kaj se mora spremeniti, da bo prevladal humanizem, ne pa agresija, pohlep, nasilje, brutalnost, inkvizicija...za te množične selitve pa smo odgovorni tudi mi, Slovenci, saj smo pridruženi skupini, ki demokracijo po svetu deli z bombami. V super bogatih državah, kjer je nafta in ostale dobrine, smo naredili krizna žarišča, ker pa ti ljudje nimajo nič od naše nafte, so prisiljeni iskati boljše življenje. Nič, grem v avto, pa v Lidl kupit trenirko za 10 €, potem pa bom v svojem toplem stanovanju pisal komentarje v smislu delite pravico po svetu. Kriv sem ko hudič ! Vse vem, pa se vseeno ne bom odrekel svojemu udobju. Tako kot vsi ostali !
NOPCBS
# 09.11.2018 ob 07:40
Benito Mussolini je bil kot vojak dvakrat tudi na soški fronti, kjer je bil ranjen. Takrat je zelo pronicljivo in natančno opisoval in opazoval Slovence. Zanj so bili mrki, nezadovoljni, samo čakali so, da bodo Italijani zapustili del, ki so ga zasedli ob soški fronti.

A bi morali biti veseli Italianskega okupatorja?

Ja tudi danes nas na vsakem koraku ucijo, da moramo sprejemati vse, ki se nam vsilijo...
Krimsky
# 09.11.2018 ob 07:36
Da iz otroka odrastemo v človeško bitje …
~
… moramo verjeti, zaupati in ubogati.

Vse lepo in prav, … problem pa nastane, ker nas pa kultura ni usposobila za lastno razsojanje, do kje verjeti, zaupati in ubogati, … in verjamemo, zaupamo in ubogamo – preveč.
Ko zabobnajo vojaški bobni, zatrobijo fanfare, ali predsednik iz ovalne pisarne pove v kamere, da je ukazal napad na državo X … se kot mesečniki podamo v vojno. To je primer – uboganja – preveč.

S tem še ne znamo shajati, uboganje v mejah je sicer dobro, pretirano uboganje slabo … večina pa žal ni usposobljena za lastno razsojanje … do kje ubogati …
PONOS
# 09.11.2018 ob 07:19
Da se človeška narava ni spremenila se ne strinjam.To je laž.Če se želimo izognit vojnam je treba spremeniti odnos do narave,ter ustvarjati blagostanje povsod po svetu.Ne bo beguncev ne migrantov...
Spreminjati je potrebno zahojena prepričanja in znanja npr.v kmetijstvo kot npr.oranje namesto ustvarjanje humusa ter tako vežemo co2 v zemljo hkrati ustvarimo rodovitno zdravo prst odporno proti erozijam .Sajenje dreves itd..na twh področjih je treba spreminjat miselnost potem vojn ne bo.Vojne koristijo le peščici psihoptav,sociopatov....
maček Tom
# 09.11.2018 ob 08:26
človeška narava je enaka že od IZGONA IZ RAJA
paver
# 09.11.2018 ob 08:31
Indijanci so bili navdušeni nad belci, pa poglejte danes kam jih je to pripeljalo. Pa so bili prišleki kulturni ljudje.
Knez_Kocelj
# 09.11.2018 ob 08:07
Da je nebi nikoli bilo (velike vojne mislim) bi slovenske dežele danes segale do Benetk v Italiji in Gospe svete na Koroškem v Avstriji. Od Dunaja pa bi lahko skupaj z Čehi, Slovaki in Hrvati zahtevali trializem (da bi sovladali monarhiji tako kot Madžari v Budimpešti).

Ali pa vsaj, da bi ti lokalni osli imeli vsaj toliko soli v glavi, da bi prenehali jurišati na Soči in premogli toliko poguma, da bi takrat prestopili na stran zmagovalnih sil Antante (ko je bil za to še čas med vojno) in predčasno zapustili potapljajočo se Habsburško ladjo.

Bi verjetno v sklopu mirovne pogodbe v Parizu dobili milejšo kazen in nebi prišlo do sporazuma v Londonu, ki nam je otegnil polovico etničnega ozemlja. Ter plebiscita na Koroškem.
alah
# 09.11.2018 ob 07:14
Konflikt je del človeške narave in jaz ne verjamem v odsotnost vojne dokler bo obstajal človek. Bolj zaskrbljujoče se mi zdi, da se v vojnah nasprotnika vedno bolj ponižuje kot manj vrednega, kot nižjo raso, kar vodi v koncentracijska taborišča, genocide, ipd... V teh primerih z vzgojo človeka že v času miru nekaj ne štima - nič več nam ni sveto...
discoversci
# 09.11.2018 ob 09:02
Da, res je. Še vedno smo debili v glavah. Destrukcija, uničenje, destrukcija, uničenje... Boh ne dej, da se odkrije kaj novega, ker se bo sigurno uporabilo za uničenje. Sori, mogoče se sliši pesimistično, ampak navajam samo dejstva, glede na širšo okolico v kateri živim.
Ramus
# 09.11.2018 ob 08:32
Človeška narava se v 105 letih ni spremenila

Ta se ni spremenila še od začetka, se pa je drastično spremenil pogled na človeka, s prihodom socialnega darvinizma je človek postal zgolj vrsta, zgolj žival, ki premaguje šibkejše in se bori za življenjski prostor,.... torej ne čudite se, da smo imeli dve svetovni vojni v zadnjem stoletju, tudi tretja je pred vrati,....
mortte
# 09.11.2018 ob 07:32
Človek bo vedno isti. S inteligenco prikriva nagon, ko pa pride pred situacijo inteligenca pade nagon prevlada. Skratka preživetje je vedno na prvem mestu
kazam
# 09.11.2018 ob 11:43
Svojega odnosa do krhkih skupin (beguncev) ni spremenila, terminologija se ni spremenila. Še vedno govorimo o begunskih valovih, o nečem, kar dere čez bregove, predstavljamo si ga kot reke, ki so v teh dneh drvele v naših krajih. Izrazoslovje se ni spremenilo, ta tujec, ta begunec je bil kriv za vse

Precej nizkotna primerjava....begunci so res vedno predstavljali breme zato jih ljudje nikoli niso sprejemali z fanfarami to je na žalost res. V opravičilo takratnim razmeram težko je bilo nekaj deliti z drugimi, ko še za sebe niso imeli. In ljudje, ki so bežali so bili vsega izjemno hvaležni, skromni in so se v čim večji meri trudi da so si sami uredili življenje bolj znosno.
Danes vsi sicer ne bežijo (!!!) zato pa vsi iščejo boljšo priložnost za sebe, do tu vse ok...ko pa razčlenimo kaj je to boljša prihodnost pa precej skrenemo v tisto črno tematiko, ki je ne bom ponavljal.
Torej precej nizkotno, da tudi ob tej 100 letnici hočete prodajat to svojo že dokazano zgrešeno agendo. Morda ko omenjamo vojne ena povezava... vojne tudi začenja sebična, vasezagledana peščica iz udobja svojega naslonjača, ker domnevajo da oni ne bodo trpeli posledic ampak drugi..nekako je isto tudi z prodajanjem te vaše "modrosti"...
Afnogunc-de lux
# 09.11.2018 ob 11:25
"Zagotovo je bil strah v ljudeh pred tujci prisoten tako pred 105 leti kot danes. Ta strah je neutemeljen. O tem so govorile velike besede tedanjih pesnikov in intelektualcev, ne nazadnje je tudi Ivan Cankar govoril o očiščenju in pomlajevanju."

Tole je bilo verjetno dodano za dodatne točke pri "naprednih družbenih silah".
Andrej52
# 09.11.2018 ob 10:26
Vojna, kakorkoli je že nesmiselna, vedno prinese zmagovalce in poražene in s tem frustracijo teh drugih, kar je že zametek nove vojne. Zato vojne med narodi nikoli ne bodo izginile, razen, če ne bodo naši nasprotniki tuje civilizacije...
opazovalec+
# 09.11.2018 ob 08:58
Pozablja se vloga intelektualcev, ki spodbujajo k vojni kot npr. izjava Giusepeja Mazzinija po
združitvi Italije (1861) v smislu :" Potrebujemo dobro vojno, da postanemo narod" ali pa zopet
intelektualcev, ki ustvarijo ideološko podlogo za začetek vojne kot npr. Dobrica Ćosić.
Ne smemo pozabiti tudi na vojno-industrijski kompleks, ki mu je kakršnakoli oblika vojne nujna za preživetje (in velikanski dobiček). Ko pogledamo kdo obvladuje medije in s tem javno mnenje, nam hitro postane jasno, kdo (konkretno z imenom in priimkom) so tisti, ki ljudi dobesedno silijo v vojno; kako pa se ljudi zna pripraviti (ali prisiliti), da posežejo po orožju, pa je že zelo stara "tehnologija manipulacije"
Nimrod no.1
# 09.11.2018 ob 08:28
Globalna potrošnja za orožje, če jo merimo v % GDPja nevarno pada.

To je tudi posledica dejstva, da nismo imeli konkretne streljačine že 100 let. Le upamo lahko, da bo kdo ukrepal in ta problem rešil!
brehme
# 09.11.2018 ob 11:43
Mi se o 1SV skoraj nič nismo učili v šoli, par strani sme imel vzvezku napisanega. Medtem ko je bil cečl zvezek o 2SV, Stalin, Tito, Stalin, Tito, Stalin...
O Maistru, Rommlu, Borojeviću, pa manj kot o Bošku Bubi.
slo.venec
# 09.11.2018 ob 11:11
Ne samo v 105 letih, človeška narava se od ZAČETKA nastanka človeka ni spremenila. Jasno je, da nasilje in zločini prinesejo uspeh. Kdor je pošten, je vedno poražen. Enaki smo kot živali. No, mi Slovenci smo drugačni, nimamo nacionalizma oz. narodne zavednosti, nimamo potreb po borbi, zato imamo tako majhno državo. Prvo samostojnost smo si zaželeli 28. oktobra 2018 (je bil kak članek o tem?), ampak smo se hitro priklopili srbskemu kraljestvu, ker spet nismo imeli poguma za borbo.
Lev Julius
# 09.11.2018 ob 11:02
Svet še vedno obvladuje korporativni fašizem kot pred veliko vojno . Žal .
aparat-čik
# 09.11.2018 ob 10:34
kaj je pripeljalo do vojne ni noben misterij. Imperialistična nasprotja med takratnimi velesilami. Buržoazni medijo to radi spregledajo.

in še osnovno pravilo. Vojna ponavadi sledi transferu bogastva med državami. Ravno takrat se je zgodil velik prenos kapitala in bogastva iz Evrope na Severno Ameriko. Danes je podobno, le da iz Severne Amerike gre na Kitajsko...
ANUŠKA
# 09.11.2018 ob 09:23
Jaz mislim, da bi danes bistveno bistveno manjše število ljudi prepričali, naj se gredo klati in to celo v tuje dežele.

Energetik81, zelo rada bi ti verjela. Glede na to, koliko je znanja o tem, kaj vojna prinese (samo žalost), koliko se pišejo zgodbe o tem, koliko se je psihologija človeka razvila, koliko je vedenja o otrocih, mladih, še vedno ne razumem, da je toliko predsodkov v ljudeh, tako malo sočustvovanja in solidarnosti. Ko enkrat vznikne kaos, se brat postavi proti bratu, začne se ovajanje, tisti, ki se upirajo nošnji orožja, so označeni za strahopetce.
Energetik81
# 09.11.2018 ob 08:37
Morda se človeška narava ni spremenila, se je pa močno izboljšala informiranost.
Včasih se je morda fantom odhod v vojsko in v vojno prikazoval kot romantičen, kaj se je dogajalo po svetu niso vedeli, prav tako ne kakšne so posledice vojne.
Dandanes ima praktično vsak v zahodni civilizaciji dostop do katerihkoli informacij, kadarkoli. Jaz mislim, da bi danes bistveno bistveno manjše število ljudi prepričali, naj se gredo klati in to celo v tuje dežele.
P1X3L
# 09.11.2018 ob 08:29
Statistično gledano več ljudi umre v času mira kot v času vojne. Vojna/spopad je naraven proces vsakega živega bitja na tem svetu in to ne bomo spremenili. Tako, da je najboljše, če se ne moreš sprijaznit s tem dejstvom, da se čimprej za svoje dobro.
haninngway
# 10.11.2018 ob 12:28
Rakete, topove, bombnike ter vse orožje, ki je na daljavo ter neetično prepovedati pa se užgat počas še 3. s puškam da porabimo vso zalogo tega orožja pa da vidimo kdo je največji "car", ker imam dosti počasi teh brezveznosti ter očitkov človeštva kako smo samo en "virus" hahaha
ElTorro
# 09.11.2018 ob 21:40
Človeška narava se v 105 letih ni spremenila

Kdo bi si mislil.....eno stoletje ni bistveno spremenilo nekaj milijonov let evolucije.
Debely
# 09.11.2018 ob 12:41
Človek bi pričakoval, da se bodo ljudje v 100 letih spremenili na bolje, pa je verjetno precej slabše kot pred prvo vojno. Bi bilo lepo, ko bi se velika večina ljudi, posebej lokalpatriotskih slovenčkov, začelo zavedati, da smo VSI ljudje, da živimo na istem planetu in da so meje samo v zaplankanih glavah, ki jih redno perejo vsemogočni svetovni mediji.
deželan
# 09.11.2018 ob 09:36
Kaj pripelje do vojne je ena zgodba, kaj pripelje do miru je druga a kaj sledi temu ...

Kaj sledi temu je verjetno ena najbolj pomembnih obdobij, kajti če se kaznuje povzročitelje in razveljavi morebitno ropanje in osvojitve, motiv za novo vojno precej pade.

Prost pretok znanja in blaga postaja zelo pomembni razlog, ki preprečuje nastanek vojne kajti kaj je pripeljalo do vojne še vedno ostaja nerazrešena uganka.
oziris.va
# 09.11.2018 ob 09:17
boje = bije
oziris.va
# 09.11.2018 ob 09:17
Aja, vojna je in vedno bo del človeštva. Če paše ali ne.
Vsak človek, če ne drugje, pa v sebi boje raznorazne vojne. Neprenehoma. Vsak dan. Vedno.
oziris.va
# 09.11.2018 ob 09:14
V prvi svetovni vojni je umrlo okrog 8 milijonov konj. Foto: Reuters

Hja, s tem je tudi konjsko vojskovanje v glavnem šlo na smetišče zgodovine.
Ramus
# 09.11.2018 ob 08:29
Vsaka vojna je nesmiselna

Takrat so rekli, da je biološka nujnost,....
Kazalo