Dolgoletni direktor Zavoda za statistiko je prepričan, da absolutna resnica ne obstaja. "Do mene je prišel minister in mi rekel, če bi lahko BDP malo zvišali. Odgovoril sem mu, da je mehanizem statističnih povezav takšen, da je to bolj težko. Nekaj dni pozneje pa pride drugi minister, ki je hotel nižji BDP," se možnosti manipuliranja zaveda 91-letni Komel.

Vsakdo prenaša informacije
Ni ravno veliko ljudi, ki bi se profesionalno ukvarjali s statistiko, a Komel je prepričan, da smo pravzaprav vsi statistiki oziroma informatiki: "Statistika ima vlogo v družbi. Je instrument za upravljanje z državo. Kaj je informacija? Kaj je informacijski sistem? Kaj je informacijska družba? Vsa družba je informacijska družba. Duhovnik, ki pridiga v cerkvi, je ravno tako informatik, saj prenaša informacije na druge. Če tako definirate, imate vse mogoče informatike, ki so po svojem poklicu nekaj drugega."

Začelo se je s proučevanjem samomorov
Po drugi svetovni vojni je najprej deloval v vojski, kjer se je zaljubil v statistiko. Primer je bil precej nenavaden - proučevanje samomorov. Komel se spominja: "Tri dni smo zaporedoma dobili informacijo, da je vojak naredil samomor. Poslali so me v Ljubljano, kjer sem obiskal profesorja Milčinskega. Povedal mi je, da tako število samomorov na skupno število vojakov ni nič posebnega, saj je bil odstotek zelo nizek. Tako so me ujeli na statistiko."

Izkoristil pomoč OECD-ja
Kariere ni želel nadaljevati v vojski, ampak se posvetiti stroki. Tako je pristal na zavodu za statistiko Slovenije, ki jo je vodil 14 let. "Hitro sem se povezal z OECD-jem, ki so nam ponudili pomoč. Šolali smo ljudi, da smo lahko razvili sistem. Hoteli smo narediti neke vrste banko podatkov, mali internet," se ambicioznega projekta spominja Komel. Osnovni korak je bila uvedba treh različnih registrov, ki so posodobili zbiranje podatkov.

Ali ima vsaka informacija korist?
V svojem razmišljanju na prvo mesto postavlja družbo: "Imamo veliko podiplomcev in doktorandov. Imamo veliko kvalificiranih ljudi, ki imajo šole in so pridobili takšna in drugačna znanja. Ko se vprašaš, kakšna je neposredna korist za našo družbo, ne dobiš vedno odgovora. Pred kratkim je bil Slavoj Žižek v gledališču. Malo sem ga poslušal in se vprašal: Kaj je pri Žižku tisto, kar bi lahko v sedanji družbi uporabil kot nekaj uporabnega, kar bi pristavljalo motor za ljudi, ki bi to informacijo od njega dobili." In na to vprašanje ni dobil odgovora.

Znanje bi rad videl v praksi
Komel je prepričan, da so se precej spremenile vrednote: "Če si nekaj ustvaril, nisi mogel nobene stvari ustvariti samostojno. Če si skupaj ustvarjal, moraš drugemu priznati delež. Ne moreš enostavno reči, briga me za tebe. Zamenjali smo vrednote, dali smo jim drugi pomen. Danes so vrednote: jaz, jaz, jaz in še vedno jaz. Zadnjič sem poslušal nekoga, ki ima tri doktorate. Fino, to je veliko znanja, a rad bi videl to znanje nekje v praksi."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je Komel podoživel svoje delo, razložil, zakaj ima rad Pohorje, in se pošalil na račun statistikov.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- O resnici in laži z Žižkom, Dolarjem in Zupančičevo
- Tarča: Odložena pravica
- Intervju: Yuval Noah Harari