Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 10 glasov Ocenite to novico!
Pi
Darren Aronofsky je leta 1998 navdušil s Pijem. Foto: EPA

Dodaj v

Število pi predstavlja navdih tudi v umetnosti

Gost je Nik Škrlec
16. marec 2017 ob 06:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Število pi je eno najznamenitejših matematičnih objektov, pogosto pa buri domišljijo tudi v umetnosti.

Spomnimo se le prvenca Darrena Aronfskega, ki je leta 1998 režiral psihološki triler Pi (film je znan tudi pod naslovom Pi - Vera v kaos).


V torek je na dan pija v Ljubljani potekalo že 11. prvenstvo v pomnjenju tega števila. V podkastu Številke v petek gostimo gledališkega igralca in televizijskega voditelja Nika Škrleca, ki je na tem tekmovanju trikrat zmagal, s 3.141 zapomnjenimi številkami pa je tudi rekorder. Svojo zgodbo s pijem je med drugim prikazal v gledališki predstavi Naj gre vse v pi.

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Bluzer
# 16.03.2017 ob 07:28
To sicer drži, da pa že zaokrožen na 4-5 decimalk dovolj natančnosti, da so z njim zračunali natančno pot voyagerja 1 in 2, pioneerja, polete na luno, itd.
fuckwad
# 16.03.2017 ob 10:13
π USA
jep, ZDA ...
RogergR
# 16.03.2017 ob 09:45
...tudi v rebusih

π USA
luckyss
# 16.03.2017 ob 07:30
To pomeni med drugim tudi to, da vesolje ni dokončno in statično, ker nas v nasprotnem primeru ne bi bilo..
V politiki pa to pomeni, da prav tako ni nič statičnega, oz. stabilnega in da gre osel vedno znova na led..
Ali preprosto povedano "mir je stanje med dvema vojnama" (sem pozabil koga sem citiral;)..
HOR
# 16.03.2017 ob 15:36
Važno je da π=H2O
Srečni Luka
# 16.03.2017 ob 08:09
Potem pa še številčno pojasnite fenomen "naših" bančnih lukenj!
Trombocit
# 17.03.2017 ob 20:05
V matematiki je Eulerjevo število e pomembnejše od pi-ja. Je pa res, da je pi precej lažji za razumevanje, zato se ga uči že v osnovni šoli in je zato bolj priljubljen.
zozozo
# 17.03.2017 ob 13:28
Pa razumem, da je problem v fontu, ki ste ga uporabili, ker je pač v tem fontu grška črka pi takšne oblike. Ampak matematične formule niso takšne kot navadno besedilo, in se jih ne da postavljat v katerem koli fontu, ampak morajo biti znaki standardnih in berljivih oblik.
zozozo
# 17.03.2017 ob 13:23
Pi se piše z grško črko pi, ne pa z cirilično črko p. Formule, ki so zapisane zgoraj v članku, so matematiku praktično neberljive.
h123
# 16.03.2017 ob 22:58
@Otman: dobro ves, da je bilo misljeno dveh celih stevil. Tisti, ki pa ne vedo (pa ni prav nic narobe, ce ne vedo) pa nimajo kaj komentirati pod to novico.
Otman
# 17.03.2017 ob 10:59
h123, žal se nisem mogel upreti:)

Hopi se nerodno izraža, ampak po svoje ima prav ... Ko večamo število stranic pravilnega večkotnika čez vse meje, gredo njegove stranice - daljice - proti točkam. Teh pa je na krožnici, ki je nekako limita robu večkotnika, res neskončno.
Hopi
# 16.03.2017 ob 22:31
ishgilliath ob 16:25

Hopi
Ti imaš pa malo težav z razumevanjem konceptov "neskončno
veliko" in "neskončno majhnih", a ne da?
----------------------------
Morda imaš prav?!

Pa štejva od 1 do 1000.
Tedaj je 1 proti tisoč zgolj že ena tisočinka neke celote 1000.
Kenede?

Pa štejva od 1 do celote neskončno velikega števila.
Tedaj je 1 proti celoti neskončno velikega števila zgolj že ena
neskončno majhna enotica. Kajnede?

Pa že 1 je neskončno število iz 0,000...∞...1decimalke.

Neskončnosti se izognemo tako, da preskočimo iz ene
metrike v drugo metriko.
Iz ene enote na drugo enoto.

podoben primer:
Z drevesa na enoto gozd.
Z človeka na enoto človeštvo.

In podobni preskoki iz metrike v drugo metriko.

Preskoki med metrikami "neskončnih veličin" zahtevajo posebno
obravnavo.

To je podobno kvantnim preskokom, kjer nam ni več pomembna
hitrost preskoka. Temveč zgolj število preskokov v obliki sevanja.

Sevanje pa je že druga metrična enota, s katero celo operiramo.
Tudi metrična enota za določevanje ENE sekunde. Da o operiranjih
na skupnem frekvenčnem spektru (od govora,...mikrovalovi,
RTV-fuzije,...svetloba...) sploh ne govorimo.

Lp
bunkelj007
# 16.03.2017 ob 21:54
Enačba, ki povezuje osnovna števila 0, 1, i (imaginarna osnova), konstanti e in pi ter operacije seštevanja, množenja in potenciranja:
1+e^(i*pi)=0

Torej je vsaj eno od zgoraj naštetih števil redundantno, ker ga lahko izrazimo z ostalimi.
Otman
# 16.03.2017 ob 20:07
Morda sem πkolovski, a tema je taka, da se to skoraj spodobi ...

Število pi je iracionalno število, kar pomeni, da ga ne moremo zapisati z razmerjem dveh števil.

No, π je število in 1 je število, hkrati pa velja π = π / 1.
eMZe
# 16.03.2017 ob 12:26
Število pi prileze ven pri precej takih preračunavanjih, ki na videz nimajo nobene zveze z okroglino -- ocenjevanjem gostote praštevil, neskončnimi iteracijami v kompleksnem in še kje.
Kar pomeni, da je pi pri krogu bolj posledica kot izhodišče.
Nekako tako kot e, ki spet pade ven marsikje tam, kjer se načelno ne potencira, samo ponavlja in drobi.
esspero
# 19.03.2017 ob 11:57
Seveda je navdih , če si omisliš še dodatne tri črke.
ishgilliath
# 17.03.2017 ob 14:27
Hopi
Poglej, ti govoriš o neskončni konstanti , kar je matematični nesmisel. Konstanta ne more biti "neskončna", ker gre za točno definirano vrednost. Prav tako ne moreš za dve neskončno veliki vrednosti trditi da sta enaki, kar pomeni, da s svojo "teorijo" krožnice predpostavljaš, da so vsi krogi sestavljeni iz istega končnega (a zelo velikega) števila daljic. Kar je spet nesmiselno, ker ne glede na to, kako veliko je to število, dolžina daljic še zmeraj ne bo infinitezimalna. Tu ne govorimo o limitah v slogu definicije odvoda (o čemer govori Otman) ampak o nekem povsem točnem številu sstranic, ki opisujejo krožnico. In povsem očitno je, da v takem primeru zelo velika krožnica od blizu nikakor ne bo izlgedala več kot krožnica. In ja, tudi na še tako večkotnem liku vse točke niso enako oddaljene od središča, kar pomeni, da ne moremo govoriti o krožnici.
O ostalem pa težko debatiram, ker razen nepovezanega naštevanja fizikalnih pojmov nisi povedal ničesar... Mislim kaj, govor in svetloba na istem frekvenčnem spektru? Cmon, to se še v srednji šoli učijo otroci.
Partizan Miha
# 16.03.2017 ob 20:34
Sploh ne obstaja, ampak je vse.
Partizan Miha
# 16.03.2017 ob 20:28
Vse je pi in pi je vse. Neskončen krog po domače.
RogergR
# 16.03.2017 ob 20:13
In še ena zanimivost

e^π-π=20

..sej ni, je pa približno 19,9991
ishgilliath
# 16.03.2017 ob 16:25
Hopi

Ti imaš pa malo težav z razumevanjem konceptov "neskončno veliko" in "neskončno majhnih", a ne da?
RogergR
# 16.03.2017 ob 20:08
Glede π znanstveno. Po mojem je vseh osnovnih sil v naravi natančno π in ne 4. Tažko bi pa z besedami razložil zakaj.
mb128
# 16.03.2017 ob 10:02
Jep, PI kot sinonim za znanost. Nikoli ga ne bom definirali natančno tako kot nikoli ne bomo vedeli vsega. PI kot gonilo, ko stremenje po nečem večjem, boljšem!
Hopi
# 16.03.2017 ob 07:15
Sam menim, da število pi izhaja iz neke druge neskončno velike
konstante, ki pa je neskončno veliko konstantno celo število
- (brez decimalk).

Naprimer:
Kakršna koli velika krožnica ima isto število neskončno majhnih
stranic. Med različnimi krožnicami pa so si te neskončno majhne
stranice različno velike. Število stranic krožnic pa ostaja
konstantno neskončno veliko celo število.

Primer hipotetičnega neskončno velikega Vesolja:
V tem neskončno velikem Vesolju obstajajo Zemlja, Sonce,
Galaksija...
Navkljub, da so ta vesoljna telesa napram Vesolja neskončno
majhna, so si med seboj različno velika.

Na vsaki krožnici obstaja isto število stranic. Od tu tudi isto
decimalno število pi.
tyhobrahe
# 16.03.2017 ob 07:00
Pi + velesila. Pi v matematiki nikoli ne da natančnega izračuna v geometriji, žal.
Kazalo