Vesolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 46 glasov Ocenite to novico!
Dunja Fabjan
Dunja Fabjan se je z vesoljem prvič konkretno srečala na astronomskem taboru na Javorniku, ko je sploh prvič pogledala skozi teleskop. Začarala jo je podoba Meseca. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Galaksija
Prikaz naše Galaksije. Zgornja slika kaže na današnjo Rimsko cesto, kakor jo vidimo z našega planeta. Spodnja fotografija pa je umetnikova upodobitev naše Galaksije pred 11 milijardami let, kako naj bi bila videti iz nekega drugega planeta (Zemlja takrat seveda še ni obstajala). Zgodnje zvezde znotraj Galaksije so bile takrat manjše in temnejše. Foto: EPA
       Da vsaj približno lahko določimo meje naseljivosti v Galaksiji, upoštevamo prisotnost kemičnih elementov. Pomembno je, da so te kovine lahko nastale na območju naseljivosti. Pri galaksijah lahko določimo vsebnost kovin na razdaljah od središča. Proti središču galaksij je teh kovin več, ko se gibljemo proti obrobju, pa manj. Če jih je premalo, ne morejo nastati planeti, kot je Zemlja. Ko gremo proti središču galaksij, pa imamo težave s črnimi luknjami. Tako se moramo gibati v nekem srednjem območju. Pomembno je tudi, da nismo preblizu tistim območjem v spiralnih rokavih, kjer nastajajo nove zvezde. Tam so namreč možnosti, da prihaja do bližnjih supernov, ki na razdalji 30 svetlobnih let negativno vplivajo na življenje.       
 O predelih Galaksije, ki omogočajo življenje.
Dunja Fabjan
'Odkritje temne snovi ne bo pripeljalo le do Nobelove nagrade, ampak nam bo popolnoma spremenilo pogled na svet. Taka snov mora obstajati,' je prepričana Dunja Fabjan. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
galaksije
Galaksije po oblikah delimo na spiralne, eliptične in nepravilne. Foto: EPA
Dunja Fabjan
Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
simulacija
Simulacija jate galaksij in njene okolice, barve prikazujejo temperaturo plina (od hladnega v modri barvi do vročega jatnega plina v živordeči). Prikazana jata ima maso milijon milijard Sončevih mas. Jata je del širše zasnovanih simulacij, narejenih v sodelovanju z raziskovalci Univerze v Trstu in USM-LMU v Münchnu. Prikaz s programom Splotch (kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti). Foto: Osebni arhiv Dunje Fabjan

Dodaj v

Nismo le na pravem mestu v Osončju, ampak tudi v Galaksiji

Podkast Številke (63)
3. junij 2016 ob 06:46
Ljubljana - MMC RTV SLO

Tako kot Zemlja leži na idealni oddaljenosti od Sonca, nekaj podobnega velja tudi za položaj Osončja v naši Galaksiji. Ni namreč ne preblizu ne predaleč od galaktičnega jedra, kar omogoča razvoj življenja.

Ta teden na podkastu Številke govorimo o galaksijah. Predstavili smo nekaj številk, na pogovor pa povabili Dunjo Fabjan (Fakulteta za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani), ki se ukvarja z modeliranjem jat galaksij. Vabljeni k branju povzetka pogovora, celotnemu pa lahko prisluhnete na spodnji povezavi.


Kakšen odnos imate do številk, statistike, matematike?
Številke so del mojega vsakdana. Pri dnevni rabi jih gledam na svojem računalniku in z njimi skušam razumeti modele vesolja, ki jih obravnavam. Statistika je trenutno ena izmed ved, ki se jih moramo stalno učiti oziroma dopolnjevati znanje, saj je v astronomiji vedno pomembnejša. Iz vesolja dobimo vedno več podatkov in vedno več jih bomo zaradi izgradnje novih teleskopov še dobili. To pomeni, da bomo morali dobro poznati orodja, s katerimi bomo obravnavali številke.

Svojo okolico relativno dobro poznamo. Smo na Zemlji, ki skupaj še z (vsaj) sedmimi planeti kroži okrog zvezde Sonca, ki nas drži skupaj zaradi gravitacije. Osončje je del Galaksije, kaj drži milijarde zvezd skupaj v eni strukturi?
Pri tako velikih galaksijah merimo hitrost vrtenja zvezd okrog središča galaksije. Če izmerimo to hitrost, opazimo, da jih mora skupaj držati neka nevidna masa, za katero še ne vemo, kaj jo sestavlja. Vemo pa, da učinkuje z gravitacijskim privlakom na zvezde in ostalo snov, ki sestavljajo galaksijo. To je temna snov, o kateri se večkrat govori. Galaksije nam to govorijo, saj hitrost vrtenja zvezd na obrobju pada, zato mora obstajati neka snov, da drži celotno strukturo skupaj.

Našo Galaksijo pogosto imenujemo Rimska cesta, a sami pravite, da to ni najustreznejši izraz. Zakaj?
Rimska cesta je tisto, kar vidimo na nebesnem svodu, ko se v jasni noči ozremo v nebo. To je samo projekcija naše Galaksije na nebesni svod, vidimo jo torej z naše strani. Rimska cesta je lep izraz, ki ga Slovenci uporabljamo. Sicer pa naj ne bi uporabljali izrazov, kot sta Mlečna cesta ali Mlečna pot. Ne najdemo ju niti v SSKJ-ju. Lepo je, ker smo različno poimenovali pas na nebu. Ko pa mislimo galaksijo kot celoto, na skupek zvezd, plinov in temne snovi, pa uporabljamo izraz Galaksija. Kadar mislimo prav na našo galaksijo, to zapišemo z veliko začetnico (Galaksija).

V naši Galaksiji je po različnih ocenah 100-400 milijard zvezd. Kako je prišlo do ocene tega intervala?
To ni tako enostavno izračunati oziroma preveriti. Lahko si pomagamo s približki, posameznih zvezd sicer ne štejemo, pomagamo si s spektroskopijo, s katero preverimo, kako hitro se gibljejo zvezde znotraj galaksij. Iz tega skušamo oceniti, koliko zvezd naj bi obstajalo v galaksiji. Upoštevati moramo tudi vpliv temne snovi. Za to uporabljamo modele, kjer upoštevamo prisotnost različno starih zvezd, te sevajo v različnih delih spektra. Na tej podlagi dobimo izrazitejšo rdečo ali modro barvo. Iz tega lahko sestavimo približno oceno števila zvezd v celotni galaksiji. Lahko pa sklepamo, da približno desetino mase celotne galaksije prispevajo zvezde. Ko iz hitrosti zvezd izmerimo celotno maso galaksije, hitro dobimo odstotek mase, ki pripada zvezdam.

Če povsem poenostavim, je Osončje nastalo z zgostitvijo plina, ki je tvorilo Sonce, iz preostanka pa so nastali planeti. Kako pa so nastale galaksije? V središču skoraj vsake naj bi bila supermasivna črna luknja. Je ta povezana z nastanki galaksij?
Verjetno je, a še vedno ne vemo, kako nastanejo galaksije. Pri tem si večkrat pomagamo z modeli. Nekateri modeli pravijo, da je prišlo do prvega nastanka zgostitve zvezd v galaksijo. To naj bi bile starejše zvezde. Znotraj prostora, kjer naj bi nastajale galaksije, naj bi prišel dodatni plin, ki je pripomogel k temu, da je nastal disk. Kar pa se tiče črnih lukenj - ko galaksija oziroma neka zgoščina doseže določeno maso, ji dodamo v središče črno luknjo, a še ne vemo, kdaj se je to v vesolju v resnici zgodilo. Sklepamo, da se je to zgodilo dokaj hitro.

Naša Galaksija je spiralna, poznamo še eliptične in nepravilne. Kaj vpliva, da se galaksija razvije v določeno obliko?
Tudi tu je precej negotovosti. Z modeli vesolja je enostavno dobiti združbo zvezd, kjer se zvezde gibljejo razpršeno - temu so podobne eliptične galaksije. Problem je, ko želimo iz začetnega plina dobiti nekaj, kar je podobno disku. Tam najdemo velike težave. Zavedati se moramo, da je v vesolju plin, na razvoj galaksij pa lahko delujejo tudi zunanji vplivi. Težko je dobiti galaksijo, ki bi imela stabilni disk. Med galaksijami je namreč veliko interakcij, predvsem ko gremo proti mlajšemu vesolju. Prvi objekti v vesolju so nastali iz perturbacij v gostoti snovi, iz teh pa so nastale galaksije, ki se med seboj združujejo.

Nekaj podobnega čaka tudi našo Galaksijo, ki naj bi jo čez približno štiri milijarde let čakal trk s sosedo velikanko Andromedo.
Ta trk nas bo najverjetneje pomaknil v obrobje nove zvezdne gmote. Ta trk bo trajal precej časa, galaksiji se bosta najprej približali, nato oddaljili in spet približali (VIDEO simulacije). Do popolnega zlitja bo tako minilo precej časa. Ko se bosta črni luknji obeh prvotnih galaksij zlili, bosta v obliki sevanja oddali veliko energije. Življenje, ki bo blizu tega zlitja, ne bo preživelo. Zato je pomemben položaj Osončja dlje od tega središča. Seveda, če bo življenje na Zemlji takrat še obstajalo.

Ko omenjate črne luknje, lahko spet narediva povezavo z našim Osončjem. Življenje očitno lahko uspeva na pasu, ki ni preblizu in ne predaleč od zvezde (pas Zlatolaske). Lahko enak sklep prenesemo na galaksije? Neki pas za položaj zvezd v galaksiji mora obstajati, saj ni dobro, da si preblizu črne luknje.
Tako je, tudi tu govorimo o galaktičnem območju naseljivosti. Da vsaj približno določimo meje tega območja, upoštevamo prisotnost kemičnih elementov (astrofiziki sicer govorimo o kovinah, vse, kar ni vodik ali helij, so za nas kovine). Pomembno je, da so te kovine lahko nastale na območju naseljivosti. Pri galaksijah lahko določimo vsebnost kovin na razdaljah od središča. Proti središču galaksij je teh kovin več, ko se gibljemo proti obrobju, pa manj. Če jih je premalo, ne morejo nastati planeti, kot je Zemlja. Ko gremo proti središču galaksij, pa imamo težave s črnimi luknjami. Tako se moramo gibati v nekem srednjem območju. Pomembno je tudi, da nismo preblizu tistim območjem v spiralnih rokavih, kjer nastajajo nove zvezde. Tam so namreč možnosti, da prihaja do bližnjih supernov, ki na razdalji 30 svetlobnih let negativno vplivajo na življenje. V tem srednjem delu smo tudi mi.

Če gremo še stopničko naprej, galaksije so spet združene v večji objekt, v jate galaksij. Mi smo v Krajevni jati, kjer je dobrih 50 galaksij. Kaj te drži skupaj?
Tudi za to je zaslužna temna snov. V galaksijah so jih odkrili okrog leta 1960. Na področju jat pa je bila odkrita še prej. Švicarski astronom Fritz Zwicky je leta 1930 raziskoval gibanje galaksij znotraj jat. Opazil je, da se galaksije znotraj jat gibljejo z določeno hitrostjo, zaradi katere pa bi morale razpasti in se razpršiti. Takrat je ugotovil, da mora biti neka "temna snov", ki zaradi gravitacijskega privlaka vse galaksije drži skupaj.

Sami se ukvarjate prav s simulacijami jat galaksij. To pomeni, da delate modele, kako so se te strukture razvile in kako se bodo razvijale naprej?
Simulacije glede na razvoj od začetkov vesolja (ko so začele nastajati prvi objekti) pa do danes. Za naprej še ne gledamo, ker imamo polno vprašanj, kaj se je zgodilo v preteklosti. Pri simulacijah vzamemo del vesolja, noter damo nekaj delcev, ki sledijo tistemu, kar si zamislimo, da je naša temna snov. V času pogledamo, kje bodo nastale jate. Nato pogledamo, kateri delci so zašli v jato galaksij in jim dodamo vidne snovi (barione). Potem gledamo, kaj se dogaja z barioni, če so pomembni galaktični vetrovi, aktivna galaktična jedra, kako se porazdeli snov znotraj jat ... To so lastnosti jat, ki jih lahko tudi opazujemo, ravno v tem je poanta! Svoje teoretične modele lahko primerjamo z opazovanji. Ko bomo enkrat zmožni natančno razumeti, kaj se je zgodilo z vesoljem do zdaj, bomo lahko razmišljali, kaj se bo z vesoljem dogajalo v prihodnosti.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z Dunjo Fabjan, ki pove še precej zanimivosti o galaksijah, njihovi starosti, širjenju prostora, rdečem premiku, največjih strukturah v vesolju ...

Glasbeni izbor Dunje Fabjan: will.i.am - Reach For The Stars

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
Yeah sure
# 03.06.2016 ob 07:37
veleum77, če se v temi sprehajaš po kleti in s kolenom butneš ob nekaj, potem nekaj tam mora biti, mar ne?

Saj si ne izmišljujejo tega vsega, za božjo voljo.

Slavko in Dunja, hvala za odličen prispevek.
lopat12
# 03.06.2016 ob 08:03
Hvala za zanimiv clanek!
Neue Ekspres
# 03.06.2016 ob 07:47
Nismo le na pravem mestu v osončju, ampak tudi na pravem mestu v galaksiji...
... si predstavljate, da bi ugotovili, da smo na napačnem mestu v osnočju in osončje je na napačnem mestu v galaksiji? Seveda ne! Če bi bili kakorkoli na napačnem mestu, nas enostavno ne bi bilo!
Yeah sure
# 03.06.2016 ob 08:26
aaa,

Primejava ni ravno na mestu. Obstoj temne snovi je predviden samo zaradi tega, da štima naše znanje fizike. To je pa nekaj drugega kot da se ob nekaj butneš.

Ravno nasprotno je! Obstajajo prirejeni zakoni fizike, ki v določenih situacijah dobro delujejo brez temne snovi (npr. MOND ali tenzor-vektor-skalar gravitacija) - a ker ne delujejo dobro v splošnem, se ne pretvarjamo, da razumemo. Posledično uvedemo "temno snov". Temna snov je torej posledica dejstva, da (še) ne razmemo določenih pojavov in ne obratno!
smita
# 03.06.2016 ob 08:13
Moja "preprosta" pamet mi ne dovoljuje, če mi bi, bi definitivno bil nekaj takega kot je ga. Dunja Fabjan!
Vedno mi je bilo in mi bo fascinantno in veličastno kaj smo, kje smo in kdo pravzaprav smo v tej stvarnosti!
Ta ko nični, da je kaj...pa vendar!
aaa
# 03.06.2016 ob 07:45
@Yeah sure

Primejava ni ravno na mestu. Obstoj temne snovi je predviden samo zaradi tega, da štima naše znanje fizike. To je pa nekaj drugega kot da se ob nekaj butneš.
Novak Gregor
# 03.06.2016 ob 09:12
MMC, vaši članki o vesolju so odlični! Ne samo da direktno navedete bistvo, predstavlte znanstvena dejstva, naravne zakone brez nepotrebnega dodajanja formul, ki samo zmedejo povprečnega bralca.,In tudi temo predstavite enostavno, kot sem že omenil. Še laikom je logično npr.. Če pa hočeš vedeti več, moaš vstopiti v Einsteinov & Heisebergov svet (velikega-gravitacija & malega: kvantna mehanika), ki sta si povsem kontradiktorni, a skupaj sestavljata vesolje, tudi Temno materijo & Temno energijo npr....Fascinantno! Skratka, odličen članek & lep dan vsem!
Konigunda
# 03.06.2016 ob 10:35
Sosman " Še malo pa bomo morali biti na pravi razdalji od točke velikega poka..."

--

Velik pok ni bil eksplozija.
Velik pok se je zgodil povsod. Zato je vsaka točka vesolja njegovo središče.
Sejsemvedu
# 03.06.2016 ob 09:33
Kaj če člov'k rečt?
Preprosto: Prava MAHERCA je tale Dunja !!!
seeblue123
# 03.06.2016 ob 09:17
Cool, res zanimiv prispevek. Sem z veseljem bral podobne članke v National Geographic, samo mi je njihova High English rahlo nerazumljiva :(. Bravo MMC.
REsnica
# 03.06.2016 ob 21:44
iufhdfewd,

hvala za odgovor. Je pa tudi možnost, da sploh ne računamo dejanske hitrosti premikanja galaksij, ampak samo merimo njihovo oddaljenost (od zemlje)s pomočjo svetlobnega spektra.

sem dobil pa presenetljiv podatek na netu, da je izračunana ocena gibanja Rimske ceste med 300 in 600 kilometri NA SEKUNDO! hitrost približevanja z andromedo pa naj bi bila 130 km na sekundo.

Me pa zanima, kako na to približevanje Andromede upošteva širjenje vesolja oz razdalj med vsemi objekti v vesolju.

prosim, MMC, ne mi zbrisat še tega komentarja... ste jih že kar lepo število pod temo o galaksijah. morda ne bi bilo napak, če bi mi kdo razložil, kake napake delam, pa jih ne bom več delal... nisem niti žaljiv, niti izven teme (vsaj upam da ne) ... niti niso bili moji linki do podatkov kakorkoli neprimerni... res mi ni jasno zakaj toliko cenzure pod temo znanost.
arawn
# 03.06.2016 ob 08:27
Na podlagi novih opazovanj in izračunov [za 19 galaksij] so Riess [l. 2011 delil Nobelovo za odkritje, da hitrost širjenja vesolja pospešuje] in kolegi prišli do rezultata, da se vesolje širi do 9% hitreje kot je to do sedaj veljalo po Hubblovi konstanti. To pa se ne ujema s tem, kar pravijo meritve CMB. NASA in ESA sta novico objavili skupaj.
MatjazP
# 03.06.2016 ob 22:31
@sosman Še malo pa bomo morali biti na pravi razdalji od točke velikega poka...

Saj smo! Živimo ravno v obdobju, ko sta temna energija in 'navadna energija' vesolja v ravnovesju! To je edino obdobje, ko je mogoča kozmologija, kot jo poznamo - v prejšnjih obdobjih ne bi odkrili temne energije, ker je bila prešibka, v prihodnosti ne bomo vedeli za druge galaksije in s tem ne bomo vedeli za Big Bang..

Živimo v 'mirnem' obdobju, ko je relativno malo ekstremno energetskih dogodkov in vesolje še ni 'prehladno'..

Ali imamo neskončno kozmično srečo, ali pa v drugačnih razdaljah življenja preprosto ni.

Neskončnost pa seveda ne obstaja, vsaj ne v vsakdanji rabi besede 'obstaja'. Nemogoče jo je zaobjeti s kakršnokoli meritvijo. Će bi bilo vesolje naprimer neskončno staro in statično (kot so verjeli nekoč..), in če bi bilo polno galaksij - bi bilo nebo neskončno svetlo.

Trikrat hura za kvantno mehaniko, Big Bang in dinamiko prostora-časa! Sicer ne bi mogel niti vzklikati hura!
REsnica
# 03.06.2016 ob 21:47
upam da bo zgornji komentar ostal, ker se tole navezuje nanj...

sem dobil podatek, da je bila izmerjena oddaljenost zemlje do (središča?) andromede leta 2002 in 2010 s pomočjo spektra odnite svetlobe. razlika v izračunani poti pa očitno da 130 km na sekundo.
mb128
# 03.06.2016 ob 18:52
Jep, vsaka Ngc ima svojo Zlatolaskino območje. No vsaj tiste Ngc, ki imajo lastno črno luknjo jo imajo zagotovo.
Sicer pa sem to omenil tukaj na tem portalu, pod to rubriko že enkrat lani če se ne motim. Na veliko začudenje nekaterih, bom zapisal, standardnih seved..
Še glede temne snovi. Ta mora obstajati. Ta vsaj ga. Fabjan. Druga možnost bi pa pomenila....., druga možnost bi pomenila nič drugega kot to, da je vsaj večina znanstvenikov v veliki riti kajti izračuni so že relativno dolgo nazaj pokazali, da se enačba ne izide. In ravno ta enačba je "rodila" temno snov za katero vsaj zaenkrat ne vemo nič drugega kot to, da ima precej več mase kot jo ima vidno vesolje in da ima gravitacijske lasnosti. Sicer pa, ne obupat, znanstveniki, vsaj nekateri pravijo, da obstajajo tako eksotične stvari kot so fotini, mirror in shadow univerz in še druge stvari.
Ne vem no, ne vem kaj naj si mislim glede vsega tega. Sem le laik, veliki laik. Po eni strani se še kako dobro zavedam kako zelo malo vemo o tem našem vesolju po drugi strani pa me preveva občutek, da če ti pač grozi, da se boš znašel v temi si pač omisliš neke nove neznanke v enačbi.
Jep, nekaterim je tako težko reči, sorry, vsaj v tem trenutku nimam pojma od pojma ali pa nikakor nočejo javno izjaviti, da je imel nestor, vsaj velike večine izmed njih samo velike blodnje glede marsičesa, da ne zapišem ravno čisto vsega!
iufhdfewd
# 03.06.2016 ob 17:30
@Resnica "samo nekaj mi res ne štima... saj se vse galaksije gibljejo... kako lako potem izračunaš premik ene galaksije? morda glede na točke, ki so precej dlje in je zato njihovo gibanje na nebu manjše in jih upoštevamo kot nepremičo referenco?"

Nepremična referenca v vesolju ne obstaja (še).Se pa da natančnost povečevati s povečevanjem števila referenc.
REsnica
# 03.06.2016 ob 08:26
a je merjenje razdalje s svetlobnim spektrom bolj natančno pri bližnjih, bolj oddaljenih objektih ali je razdalja pri takem izračunu (meritvi) nepomembna?
sagoza
# 04.06.2016 ob 11:41
"Ta trk bo trajal precej časa, galaksiji se bosta najprej približali, nato oddaljili in spet približali.. "

ampak najbolj pomebno je to da bo naše osončje trk preživelo, in življenje na zemlji bo teklo nemoteno naperj. uff, komaj čakam, kdaj začne film? zakaj smo tako obsedeni z prihodnostjo in preteklostjo medtem ko je sedanjost spregledana? a ni logično da so procesi ciklični, torej prihodnost in preteklost sta le zrcalna procesa. zakaj znanost gleda na proces kot na premico z začetkom in koncem, namesto da sprejme model krožnice? mogoče zato ker bi znanost v takšni obliki kot jo poznamo potem izgubila ves smisel! dajte raje reči, raziskujemo črno snov zato da bomo iz nje potegnili energijo in tako rešili planet in sebe, se vsaj sliši bolj smiselno kot pa kakšna bo prihodnost galaksije.
Hopi
# 04.06.2016 ob 08:45
−∞ → → → → → → →| → → → → → →| +∞→ → → → → →→
minus neskončno........|metrika našega| plus neskončno
(meja intervala je v.......|Vesolja.................| (meja intervala je v
minus neskončnosti) |...............................| plus neskončnosti)
------------------------sunkovit--------------sunkovit
---------------------(nedoločljiv)---------(nedoločljiv)
------------------------preskok--------------preskok
--------------------iz ene metrike------iz naše metrike
--------------------v našo metriko-----v drugo metriko
Hopi
# 04.06.2016 ob 00:03
Še naprej:
Torej bi obstajale tudi galaksije nekje med eliptičnimi in
spiralnimi galaksijami. Galaksije z kratkimi repki -
spiralami ?!
Hopi
# 03.06.2016 ob 23:51
Nekaj me še vedno moti pri modelu spiralne galaksije.
Predpostavimo črno luknjo v sredini galaksije. Hm, menim,
da bi tudi v okolici črne luknje veljali zakoni gravitacije drugih
nebesnih teles. Torej bi obstajali tudi vpadni koti in hitrosti k
obzorju črne luknje in od obzorja črne luknje stran. Lahko bi
obstajale zvezde, ki zaradi določenih kotov proti črni luknji
pridobijo tolikšno hitrost, da se v bistvu nikdar več ne vrnejo h
črni luknji. Tudi iz galaksije uidejo.
Ta model bi lahko sugeriral dvoje, troje:
-Spirale bi bile odhajajoča območja zvezd iz galaksije. Z
oddaljenostjo od galaksije bi se opazilo vse večjo
prisotnost starejših zvezd.
-Črna luknja bi torej ne bila samo požiralec zvezd, temveč bi bila
tudi katapult za mnoštvo v galaksiji nastalih zvezd. To
katapultiranje bi se naj odražalo v obliki spiral.
-Ta model bi tudi sugeriral, da se iz eliptičnih galaksij kasneje
razvijejo spirale. Torej bi bile mlajše od spiralnih galaksij.

Morda morda!!!
Hopi
# 03.06.2016 ob 15:55
Pri spiralnih galaksijah mi je čudno to, kot da bi spirale nastajale
zgolj iz dveh polov notranje galaksije.
aaa
# 03.06.2016 ob 13:07
@Yeah sure

Meni se zdi, da sem jaz isto napisal kot ti:)
veleum77
# 04.06.2016 ob 05:39
@mb128

Ne vem no, ne vem kaj naj si mislim glede vsega tega. Sem le laik, veliki laik. Po eni strani se še kako dobro zavedam kako zelo malo vemo o tem našem vesolju po drugi strani pa me preveva občutek, da če ti pač grozi, da se boš znašel v temi si pač omisliš neke nove neznanke v enačbi.
Jep, nekaterim je tako težko reči, sorry, vsaj v tem trenutku nimam pojma od pojma ali pa nikakor nočejo javno izjaviti, da je imel nestor, vsaj velike večine izmed njih samo velike blodnje glede marsičesa, da ne zapišem ravno čisto vsega!


--------------

juhu , bravo. in to je nekaterim tako težko dopovedat. znanstveniki na kar peljejo zadevo, če je potrebno s stotimi x-si in y-ni. brez te zagnanosti najbrž niti nebi mogli komentirat na forumu kakor je tale.
aristotel
# 03.06.2016 ob 21:51
BB je BS. vesolje je od negdaj in je vecno. V nje se crna in bajronicna snov prelivata iz ene v drugo s pomocjo fotonov.
REsnica
# 03.06.2016 ob 08:23
haha, sem ugotovil, kako so izmerili hitrost andromede.
izmerili so lego andromede glede na druge galaksije leta 2002 in 2010. Iz razlike v legi naj bi izračunali hitrost.

samo nekaj mi res ne štima... saj se vse galaksije gibljejo... kako lako potem izračunaš premik ene galaksije? morda glede na točke, ki so precej dlje in je zato njihovo gibanje na nebu manjše in jih upoštevamo kot nepremičo referenco?
sosman
# 03.06.2016 ob 10:21
Je že preveč planetov odkritih in zdaj moramo biti še na pravi razdalji od galaksije za življenje...

Še malo pa bomo morali biti na pravi razdalji od točke velikega poka...
veleum77
# 03.06.2016 ob 07:11
'Odkritje temne snovi ne bo pripeljalo le do Nobelove nagrade, ampak nam bo popolnoma spremenilo pogled na svet. Taka snov mora obstajati,' je prepričana Dunja Fabjan.

OK obstaja , ker preprosto mora. ok ...
Kazalo