Znanost
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 22 glasov Ocenite to novico!
Matjaž Gregorič
Matjaž Gregorič je arahnolog in evolucijski biolog, zaposlen na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Njegovo raziskovanje se osredotoča na biotsko pestrost in mehanizme, ki jo ustvarjajo. Predvsem ga zanima vloga mrež in prediva pri diverzifikaciji pajkov ter kako selekcija oblikuje te izjemne biološke materiale. Foto: Matjaž Kuntner
Matjaž Gregorič
Zanima ga tudi, kako spolna selekcija oblikuje vedenje živali. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
C. tinamaze
Gregorič je pred kratkim nekega novoopisanega pajka poimenoval po Tini Maze. Pajek C. tinamaze živi v tropskih gozdovih. Foto: Matjaž Gregorič
       Ta skupina se je lepo ujela z našimi raziskavami spolnega velikostnega dimorfizma, s čimer se na splošno ukvarjamo. To je star pojav, ki ga je že več kot pred 150 leti opazil Darwin. Še zdaj natančno ne vemo, kaj ga povzroča in kaj so posledice. Pri skupinah s tako velikim dimorfizmom velikokrat pride do bizarnih vedenj, zato smo to pričakovali tudi pri njih. Če smo že opazovali njihove mreže, je bilo precej pričakovano, da preverimo še njihovo spolno vedenje. Zato smo se leta 2012 vrnili na Madagaskar, od koder smo pajke prenesli v laboratorij. Videli smo vse "bizarne" oblike spolnih vedenj, kot jih poznamo iz nevretenčarskega sveta (spolni kanibalizem, kastracija, obvezovanje partnerja, čepitev spolovil ...). Presenetilo nas je novo vedenje - oralni spolni stik.       
 Kako je začel proučevati spolnost Darwinovih drevesnih pajkov.
Matjaž Gregorič
Matjaž Gregorič ljubezen do narave deli tudi s populariziranjem znanosti, saj ustvarja podkast Metamorfoza. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Matjaž Gregorič
Je vas strah pred pajki? Foto: Shakira Quinones
       Kakor vem jaz, je to velik mit, ki ga ljudje radi širijo. Pred kratkim je bila objavljena študija, v kateri so raziskovali, koliko insektov in pajkov dejansko živi v hišah. Ugotovili so, da v eni hiši živi več sto osebkov približno 90 vrst. Tako da pestrost živali v naših stanovanjih obstaja, ne moremo pa kar govoriti, da lezejo v naša usta.       
 Ali med spanjem res požiramo pajki in insekte?
Darwinov drevesni pajek
Darwinov drevesni pajek je edini znani pajek, ki mreže plete nad vodnimi površinami. Foto: Matjaž Gregorič
Matjaž Gregorič
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
VIDEO
Pajka posvetil v čast Tin...

Dodaj v

Evolucijski biolog Matjaž Gregorič: Pajki so blazno kul

Podkast Številke (60)
13. maj 2016 ob 06:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pajki so krivi za najbolj razširjeno fobijo, a nekateri jih naravnost obožujejo. Med te spada tudi evolucijski biolog Matjaž Gregorič.

Na podkastu Številke smo šli ta teden po sledi pred kratkim objavljene raziskave o oralnem spolnem vedenju Darwinovih drevesnih pajkov. Predstavili smo nekaj zanimivosti o pajkih, na intervju pa povabili avtorja raziskave Matjaža Gregoriča. Spodaj je zapisan povzetek pogovora, celotnemu pa lahko prisluhnete na spodnji povezavi.


V Številkah smo že govorili o strahu, najpogostejši je strah pred pajki. To vas najbrž ne preseneča?

To me ne preseneča. Pred kratkim sem bral raziskavo, da so pajki in kače daleč pred vsemi povzročitelji strahu. Avtorji so prišli do sklepa, da je bil to skozi zgodovino očitno pomemben dejavnik, da smo imeli spoštovanje pred pajki in kačami. To je očitno ostalo v nas. Danes imamo sicer možnost, da se strahu znebimo ali da ga poglobimo. V laboratoriju imamo dva študenta, ki sta se na začetku dela pri nas bala pajkov, najmanjših pajkov si nista upala niti prijeti. A pri delu sta se strahu znebila.

Kaj lepega vidite pri pajkih?
Poleg zelo očitnega razloga - da so blazno kul - so mi biološko zelo všeč. So izjemno raznovrstni, osvojili so vsa kopenska okolja na planetu. Imajo lastnosti, ki jih delajo edinstvene: so največji plenilci členonožcev v kopenskih okoljih (celo pred ptiči in netopirji). Takoj za ptiči so pri uspešnosti razširjanja. Pajkci potujejo tudi z vetrom, v izrednih razmerah lahko prepotujejo tudi Atlantik. To je izjemna sposobnost razširjanja, z vetrom spustijo nitko kot jadrce, ki ga veter nese daleč. Imajo strup, ki je zanimiv za medicino. Imajo mreže, predivo in lepilo, ki so med najzanimivejšimi biološkimi pojavi.

Pravite, da imajo izjemno sposobnost razširjanja. Kaj pa, če vzamemo časovno mero? Kako trpežni so? Kako dolgo obstajajo?
Pajkovci so na splošno precej trdoživi. Pajki zagotovo segajo skoraj 400 milijonov let v preteklost. Mreže so se pojavile pred približno 200 milijoni leti. Preživeli so precej več v primerjavi s človekom, ki obstaja nekje 100.000 let.

Zasledil sem vaš starejši članek, kjer pišete, da obstaja 42.000 pajkovih vrst. Sveži katalog je to številko dvignil na 45.942. To pomeni, da je odkrivanje in popisovanje pajkov v stalnem procesu?
Ko sem bil še dodiplomski študent in sem se s pajki komaj začel resno ukvarjati, je bilo ta številka 39.000. Se pravi, da smo v tem smislu kar plodni. Pri nevretenčarjih je še ogromno neopisanih vrst, precej več kot pri vretenčarjih. Sploh neraziskana so okolja, kot so tropski gozd, jame, okolja, kamor je težko priti (tudi v finančnem smislu).

Toliko vrst je popisanih, približno koliko pa naj bi jih narava še skrivala?
Vsaj do dvakrat več, morda trikrat več, kot jih imamo popisanih zdaj. Ta faktor velja na splošno za življenje na Zemlji, predvsem pa za mikrobe. Večje živali, ki jih vidimo, smo že precej dobro popisali do ranga družin. Ravno pred dnevi je bila objavljena nova ocena, da obstaja trilijon vrst bakterij.

Pri popisovanju pajkov ste uspešni tudi Slovenci na čelu z Matjažem Kuntnerjem, ki se je zapisal v Guinessovo knjigo rekordov. Na Madagaskarju je popisal Darwinovega drevesnega pajka. Tudi vi ste se udeležili teh odprav.
Matjaž Kuntner je na začetku stoletja skupaj s kolegom na Madagaskarju opazil pajka, ki plete ogromne mreže, ki so bile razpete čez manjše reke, jezera, potočke ... Takoj je opazil velikost mrež. Leta 2008 sta se tja vrnila in ugotovila, da so mreže narejene iz najmočnejšega prediva. Dve leti pozneje sem šel z njima tja, da bi bolje raziskali evolucijo mrež in podobno ...

Pajek je res nekaj posebnega, saj dolžina mreže znaša več kot 20 metrov.
Najdaljši okvir, ki sem ga izmeril, je meril 25 metrov. Gre za niti, ki so razpete čez vodno površino. Kolesast, okrogli del mreže, ki je namenjen lovu, pa v premeru znaša dva metra.

Je to delo enega pajka ali mrežo gradijo v skupinah?
Ti pajki sodijo v skupino križevcev. V grobem so videti kot navadni križevci, ki jih vidimo doma za hišo. So tudi približno te velikosti, nekje do 2,5 centimetra. En osebek vedno zgradi svojo mrežo, in to velja tudi za Darwinovega drevesnega pajka. Vsak dan (zjutraj ali zvečer) prenovi svojo mrežo, najprej jo podre, nato zgradi, da je sveža in pripravljena na plen. Če gradi od samega začetka, mora najprej postaviti začetni most. To lahko traja več ur ali pa zgolj deset minut. To je odvisno od vetra, sreče, da hitro pride na drugo stran. Ko mrežo obnavlja, obnovi samo lovilni del, saj mora biti lepilo sveže. To obnovi nekje od pol do ene ure.

Pajke ste proučevali tako na Madagaskarju kot v domovini. Kako poteka sam prenos teh živali?
Kar se tiče posameznih mrež, je mogoče vzeti posamezne nitke in jih brez pajkov prenesti v laboratorije in tam testirati. Drugi način je prenos pajkov. Imamo posebne stekleničke, ki omogočajo pretok zraka, noter dodamo liste za vlago in jih skušamo prenesti v laboratorij. To ne vpliva negativno na same živali.

Kako pa je z dovoljenji?
Če pri nas želim iti na Ljubljansko barje in nekaj prinesti v laboratorij, ne potrebujem dovoljenj. Pri prevozu iz tropov pa potrebujemo izvozna dovoljenja posamezne države. Ko smo se leta 2012 vrnili zaradi dodatnih raziskav, smo nazaj prinesli pajke, za kar smo potrebovali dovoljenja.

Samice Darwinovih pajkov so večje od samcev. Kako pogost je ta pojav v naravi?
Samice so v povprečju 14-krat težje, skrajni primerek, ki sem ga izmeril, je sicer 190-kratnik. Samci so precej manjši in tudi številčnejši. V biologiji razumemo človeka kot monomorfno vrsto, saj je razlika med moškimi in ženskami tako majhna, da govorimo o razmerju 1 : 1. V biologiji je nekje postavljena meja 2 : 1, da lahko govorimo, da obstaja razlika v velikosti. Pri sesalcih so večinoma večji samci, pri nevretenčarjih pa je zelo običajno, da so samice večje in so iz tega vidika dominantni spol. Pri zlatih mrežarjih poznamo skrajnosti, kjer so samice tudi 500-krat težje od samcev.

Pred dnevi ste objavili raziskavo o spolnem vedenju Darwinovih drevesnih pajkov. Kaj natančno ste ugotovili?
Ta skupina se je lepo ujela z našimi raziskavami spolnega velikostnega dimorfizma, s čimer se na splošno ukvarjamo. To je stari pojav, ki ga je že več kot pred 150 leti opazil Darwin. Še zdaj natančno ne vemo, kaj ga povzroča in kaj so posledice. Pri skupinah s tako velikim dimorfizmom velikokrat pride do bizarnih vedenj, zato smo to pričakovali tudi pri njih. Če smo že opazovali njihove mreže, je bilo precej pričakovano, da preverimo še njihovo spolno vedenje. Zato smo se leta 2012 vrnili na Madagaskar, od koder smo pajke prenesli v laboratorij. Videli smo vse "bizarne" oblike spolnih vedenj, kot jih poznamo iz nevretenčarskega sveta (spolni kanibalizem, kastracija, obvezovanje partnerja, čepitev spolovil ...). Presenetilo nas je novo vedenje - oralni spolni stik.

Kako redko je to spolno vedenje v živalskem svetu?
To je zelo redko vedenje zunaj sveta sesalcev. Pri psih ali mačkah se hitro zgodi, da usta pridejo v stik s spolovilom drugega, tudi če to ni nujno v spolnem kontekstu. Pri ptičih je znan en sam primer (siva pevka, ki jo imamo tudi v Sloveniji). Pri nevretenčarjih je to sila redko in je znano pri vinskih mušicah, zdaj pa še pri pajkih.

Kako pa sploh poteka opazovanje? Zraven "čepite" ali snemate?
Običajno zraven čepimo, hkrati pa tudi snemamo, da imamo dokaze, hkrati na posnetku tudi več vidiš. V tem konkretnem primeru je bilo hecno, saj sem to spolnost raziskoval ravno ob zaključevanju doktorata. V pisarni sem pripravil sceno in kamero, pajke sem pustil same, sam pa sem besno tipkal. Šele pozneje sem videl posnetke in nato z zamikom po nekaj parjenjih ugotovil, da je nekaj čudno, in se nato temu bolj posvetil.

Izbor imena tega pajka je posvetilo očetu evolucije. Kako pa poteka izbor imena nove vrste? Ima znanstvenik, ki je odkril veliko odločitve?
Ja, odločitev je skoraj izključno njegova. Pri Darwinovem drevesnem pajku je šlo za posvetitev Darwinu, ker je leta 2010 ravno minilo 150 let od njegove knjige in 200 let od njegovega rojstva. Biologi se šalimo, da je taksonomija (opisovanje) vrst naš peskovnik, saj se lahko "izživljamo". Mislim, da obstajajo nepisana pravila, da naj ne bi poimenovali po politikih in samem sebi. Sicer pa je dovoljeno praktično vse. Nedavno so nekatere vrste že opisali po politikih, tako da ne vem, kako zelo velja to pravilo v praksi. Tako poznamo pajke, ki so poimenovani po Georgeu Bushu in Baracku Obami ...

Nekateri pajki so poimenovani tudi po slovenskih znanih osebnosti. Prav vi ste zaslužni, da ste pred kratkim neko novo vrsto poimenovali po Tini Maze.
Ko smo leta 2010 raziskovali evolucijo teh posebnih mrež, smo morali seveda poiskati tudi sorodne vrste Darwinovega drevesnega pajka. Hitro smo ugotovili, da v malih fragmentih tropskega gozda obstaja še neopisana pestrost pajkov. Nabrali smo pet novih vrst, jih opisali in potrebovali smo imena. Tina Maze je imela ravno takrat noro sezono z 2.414 točkami, neka prijateljica mi je predlagala, naj vrsto poimenujem po njej. Ideja se mi je zdela super kot počastitev njenih uspehov, s tem pa tudi promoviranje raziskovanja biotske pestrosti.

Pogovor sva začela s strahom do pajkov, pa ga tudi končajva. Večkrat sem zasledil trditev, da naj bi človek v času celotnega življenja med spanjem pojedel kar nekaj pajkov in žuželk. Je to mit ali resnica?
Kakor vem jaz, je to velik mit, ki ga ljudje radi širijo. Pred kratkim je bila objavljena študija, v kateri so raziskovali, koliko insektov in pajkov dejansko živi v hišah. Ugotovili so, da v eni hiši živi več sto osebkov približno 90 vrst. Tako da pestrost živali v naših stanovanjih obstaja, ne moremo pa kar govoriti, da lezejo v naša usta.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Matjaž Gregorič govori o pajkih, poteku gradnje mrež, poimenovanju, evolucijski biologiji, ustvarjanju podkasta ...

Glasbeni izbor Matjaža Gregoriča: The Who - Boris The Spider

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
Lobo
# 13.05.2016 ob 11:46
Pajki so blazno kul

Pajkice še bolj, sploh tiste redko pletene :)
virus99
# 13.05.2016 ob 11:12
Pajka položiš na hrbet ga fiksiraš nato sledi stimulacija.

Tko ženske dobijo kar hočejo od moških.
Serpente
# 13.05.2016 ob 10:20
Zanimivo, jest nimam fobije pred pajki. Tisti mali mi niso ravno vsec, bi pa takoj cohal une velike, kosmate. Res so mi lepi.
Turboboost
# 13.05.2016 ob 10:32
@mb128

Tisti "vandravec" je Phoneutria nigriventer in živi v Srednji in Južni Ameriki. Je pa njegov strup učinkovit pri vseh živalih in ljudeh.
Turboboost
# 13.05.2016 ob 09:32
Fobij pred živalmi nisem nikoli razumel pa čeprav sem poskušal (sem se premalo poglabljal v psihologijo). Mogoče je ravno to v meni zbudilo veliko zanimanje za živali, ki so največkrat predmet fobij (kače, pajki...).
kurt-china
# 13.05.2016 ob 10:16
glede na to da imajo nekateri fobije, je pajek na naslovnici skrajno neokusen.

kljub temu da sem se nasmejal ko je sodelavka polika kavo po tipkovnici... :)
mb128
# 13.05.2016 ob 12:58
Imaš prav Turboboost. Glede potovanj pa vem samo to da potujejo izključno samčki in še to samo v paritvenem obdobju in takrat zatavajo včasih tudi tja kjer prebivajo ljudje. Samice živijo izključno pod zemljo v brlogih in jih na površini opazimo izredno, izredno redko zato se o samicah ve dost manj kot o samcih.
Še glede strupa. Ni nujno da ima slednji enak učinek na vse živali. Zato pa ugriz tega pajka praktično ne pusti nikakršnih posledic na mačkah, psih a posledice za človeka so pa lahko usodne.
Še glede strupa. Ni nujno, da je sestavina strupa pri eni in isti živali skozi njeno življensko obdobje enaka. Znana je npr., če se prav spomnim, vrsta klopotače katere strup je, ko je kača še mlada, nevrotoksin ko pa odraste pa ta nevrotoksin zamenja z citotoksinom. To pa zato ker se, glede na življensko dobo te kače, spremeni tudi njen plen. In to zna predstavljati za nas ljudi tudi velik problem. Če te že useka ta kača moraš vedeti ali te je usekala odrasla ali pa mladič kajti če človek dobi napačen antistrup je skoraj enako kot da bi ga usekala še druga kača. Če obstaja takšen primer pri pajkih pa mi ni znano a če to obstaja pri kačah bi lahko to obstajalo tudi pri pajkih.
Turboboost
# 13.05.2016 ob 11:33
@mb128

Potem verjetno misliš t.i. funnel web pajka? Dokaj nevaren pajek ampak o njegovih potovalnih navadah pa ne vem veliko oz. ne vem nič :).
mb128
# 13.05.2016 ob 11:03
Ne ne Turboboost nisem mislil tega. Priznam točnega imena tistega pajka ne poznam. A dejstvo je da živi v Avstraliji in kot sem že zapisal skoraj izključno J. od Sydneja. Sem videl po tv. Pajek je črn in ima za svojo velikost izredno velike strupnike.
Še dve zanimivosti. Kako od pajka dobiš strup da lahko potem izdelaš protistrup. Pajka položiš na hrbet ga fiksiraš nato sledi elektrostimulacija. Na isti način se da pridobiti tudi pajkova nit. Razlika je samo v tem, da za pridobivanje niti pajka ne položiš na hrbet in tudi, glede na to kaj hočeš od pajka dobiti stimuliraš različne dele telesa s pomočjo elektrod.
Mimogrede, a ste vedeli, da v mreži obstajata dve vrsti niti? Ena je namenjena plenu po drugi pa pajek hodi. Kokon iz katerega pa potem prilezejo mali pajki pa je narejen iz tretje vrste niti.
mb128
# 13.05.2016 ob 13:08
REsnica. Kako človek pridobiva od pajka niti sem opisal že prej. Ampak tukaj sta vsaj zaenkrat dva velika problema.
1. Pridobivanje pajkove niti je skorajda enako kot pridobivanje antimaterije v Cernu.
2. Znan je rek da je veriga močna tako kot njen najšibkejši člen. Recimo, da lahko pridobiš od pajka nit v dolžini 1. cm naenkrat. Boš rekel pa povežimo te cm in dobili bomo daljšo nit? Ja no, saj imaš v osnovi prav problem je samo v tem, da človek vsaj zaenkrat še ne pozna takšnega veziva, ki bi, glede na lasnosti pajkove mreže, imelo enake lasnosti.
REsnica
# 13.05.2016 ob 11:41
metoda pridobivanja niti z elektrodtimulacijo ni dovolj dobra, da bi jo uporabljali še kako drugače kot pa v laboratoriju.

Predvsem verjamem, da bi se s križanjem pajkov lahko prišlo do take sorte, ki bi proizvajala več niti, ki bi bila močnejša in nelepljiva.
REsnica
# 13.05.2016 ob 11:38
pri pajkih je velik potencial tudi v gospodarstvu. Njihova mreža je močnejša in lažja od materiala, ki ga danes uporabljamo za neprobojne jopiče.... v prihodnosti bi lahko iz pajkove mreže lahko zradili tudi ladjo, hišo, avto.... Potrebno je "samo" pogruntati kako njihovo nit "pridobivat"potem bo že šla industrija naprej. Težava je tudi ta, da so (ne vse) mreže lepljive. Večina pajkov zna biti precej agresivna, ko jih je več na kupu in tudi (spolni) kanibalizem je kar pogost. žal niso tako miroljubni kot ličinke sviloprejk in pridobivanje niti je neprimerno težje...

bi lahko Gregorič našel način, kako prisiliti pajke v proizvodnjo niti in kako to nit pripraviti za uporabo v industriji?
Ska'ara
# 13.05.2016 ob 11:04
No, jaz npr se pajkov blazno bojim. Tega tudi sama ne razumem. Vem, da mi teli hišni pajki in golazen zunaj ne bojo nič naredili, da se me ravno toliko bojijo, kot jaz njih, pa vseeno. In ja, vse je v glavi, pa še vedno ne bom šla v živalski vrt pri nas, kjer ti na silo uturijo ptičjega pajka, katerega spustijo nate, in potem naj se čudežno ne bi več bal. Mene bi verjetno dobesedno kap, če bi mi to naredili (se je že zgodilo, da sem doma popolnoma otrpnila za več kot uro, ko se je en črn znašel pred mano).
Tako da se nikoli ne delam norca iz ostalih, ki se bojijo drugih živali, s katerimi sama nimam težav (npr. kače, veliki psi, ose, kobilice....)
mb128
# 13.05.2016 ob 10:23
Glede arahnofobije. Američani jo zdravijo s pomočjo VR. Skratka še preden pride arahnofob v stik z pravim pajkom se sreča s pajkom v virtualu.
Sicer pa je potrebno biti z pajki, vsaj nekaterimi izredno previden. V Sahari npr. obstaja pajek z imenomm če prevedem, Prinašalec smrti. Če te slednji vseka si papa kajti protistrup ne obstaja. Potem živi v Avstraliji vsaj zame izredno zanimiv pajek, ki mu pravijo če se ne motim Vandravec. No ja vandrajo samo samci pa še to samo v paritvenem obdobju. Če ta vseka mačko ali psa se dejansko ne bo zgodilo nič če pa vseka človeka pa je to lahko za človeka celo pogubno. Glede tega pajka je zanimivo tudi to da lahko preživi pod vodo tudi par ur. Zgodilo se je že to da je ta pajek vsekal tudi kakšnega kopalca. Živi pa skoraj izključno J. od Sydnija.
Še glede strahu oz. fobije. Strokovnjaki slednjo razlagajo tako. Vsako živo bitje ima strah pred drugim živim bitjem, ki ga lahko ogroža na kakeršenkoli način že oz. je superjornejši od njega. To je živemu bitju, tako strokovnjaki, nekako zapisano v njegov dnk. Skratka gre za nekakšen prastrah.
DLeagueStar
# 13.05.2016 ob 08:54
Pa blazno ogabni tud.
Kazalo