Helsinki 1983
Rim 1987
Tokio 1991
Stuttgart 1993
Göteborg 1995
Atene 1997
Sevilla 1999
Edmonton 2001
Pariz 2003
Helsinki 2005

Svetovna prvenstva v atletiki potekajo vsaki dve leti in so za olimpijskimi igrami, kjer so atletska tekmovanja eden od vrhuncev, in svetovnimi prvenstvi v nogometu največji športni dogodek.

Prvo prvenstvo je bilo na sporedu leta 1983 v Helsinkih na Finskem, do leta 1991 so se najboljši atleti sveta srečevali vsake štiri leta, od tedaj pa na vsaki dve leti. Najhitrejše teke, najdaljše mete in najvišje skoke si je na vseh prvenstvih skupaj ogledalo okoli pet milijonov gledalcev. Dosedanja zgodovina prvenstev kaže, da so se prav na največjih tekmovanjih v kraljici športov potrjevale največje zvezde, seveda pa tudi presenečenj ni manjkalo.

Carl Lewis trikrat zlat
Prvo prvenstvo je potekalo od 7. do 14. avgusta 1983 v Helsinkih. Glavni junak je bil Američan Carl Lewis, ki je zmagal v teku na 100 metrov, skoku v daljavo in osvojil zlato tudi z ameriško štafeto 4x100 metrov. Ameriška četverica je postavila svetovni rekord (37,86).

Takrat 22-letni atlet je v finalu teka na 100 m zmagal s časom 10,07, srebrn je bil Calvin Smith, ki je slavil v teku na 200 m (20,14). Lewis je v daljavo skočil 8,55 metra, odlično 5. mesto je zasedel Jugoslovan Nenad Stekić (8,09). V tekih na dolge proge so bili Kenijci in Etiopijci še daleč od današnje slave. Na 5.000 metrov je bil najhitrejši Eamonn Coghlan iz Irske, na dvakrat daljši razdalji pa Italijan Alberto Cova. Svojo prvo zlato medaljo je osvojil tudi legendarni skakalec s palico Sergej Bubka (5,70). Merlene Ottey se je okitila s srebrom na 200 m (22,19), zmagala je Marita Koch iz Nemške demokratične republike (22,13). V teku na 400 m je svetovni rekord postavila Jarmila Kratochvilova iz Češkoslovaške (47,99), zmagala je tudi na 800 m (1:54,68). Heike Drechsler je najdlje skočila v daljavo (7,27). Organizatorji so bili lahko zelo zadovoljni z obiskom na prvenstvu (422.000 gledalcev).

Johnson diskvalificiran zaradi dopinga
V nedeljo, 30. avgusta 1987, so gledalci na olimpijskem stadionu v Rimu videli enega najbolj zanimivih obračunov v teku na 100 m v zgodovini kraljice športov. Kanadčan Ben Johnson je s fenomenalnim časom 9,83 prepričljivo ugnal Carla Lewisa. Na olimpijskih igrah leta 1988 je Johnson še izboljšal rekord na 9,79. Na dopinškem testu po olimpijskem finalu na 100 metrov so mu dokazali jemanje anaboličnega stereoida stanozola. Odvzeli so mu vse medalje in rekorde. Carl Lewis je naknadno postal svetovni prvak z rekordnim časom 9,93. Najhitrejša v zgodovini je bila tudi ameriška štafeta 4x400 m (2:57,29). Bolgarka Stefka Kostadinova je postavila še vedno veljaven rekord v skoku v višino (2,09). V skoku v daljavo in sedmeroboju je zlato dobila Američanka Jackie Joyner Kersee. V maratonu sta bila najbolj vzdržljiva Portugalka Rosa Mota in Kenijec Douglas Wakiihuri. Američani niso osovjili zlata na 400 metrov, z evropskim rekordom 44,33 je zmagal Thomas Schönlebe (NDR).

Powell postavil ''večni'' rekord
Mnogi atletski strokovnjaki menijo, da se je najbolj dramatičen dvoboj v zgodovini atletike zgodil 30. avgusta leta 1991 v Tokiu. Mike Powell je z neverjetnim svetovnim rekordom (8,95) za štiri centimetre ugnal Carla Lewisa (8,91 s premočnim vetrom). Oba sta skočila dlje kot Bob Beamon leta 1968 v Mexico Cityju (8,90). Lewis je grenak poraz hitro pozabil, saj je zmagal v teku na 100 m z novim svetovnim rekordom (9,86). Kar šest atletov je v finalu teklo pod 10 sekundami. Kenijci so blesteli v tekih na srednje in dolge proge. Billy Konchellach je ubranil zlato na 800 m, Moses Kiptanui je najboljši v teku na 3.000 m z zaprekami, Yobes Ondieki je zmagal na 5.000 m, medtem ko je dvakrat daljšo razdaljo dobil Moses Tanui. Velik zaplet se je zgodil v hitri hoji na 20 km. Mihail Ščenikov iz Sovjetske zveze je prišel na stadion kot vodilni, v cilju se je ustavil in že proslavljal zmago. Organizatorji so predvideli, da morajo tekmovalci prehoditi dva kroga na stadionu in iz ozadja je do zlata prihodil Italijan Maurizio Damilano. Ščenikov se je lahko le držal za glavo, saj so protest zavrnili in ostalo mu je le srebro. Še tretjič zapored je v teku na 110 m z ovirami zmagal Američan Greg Foster. V obeh ženskih šprintih je bil vrstni red enak. Dve zlati odličji je prejela Nemka Katrin Krabbe, Američanka Gwen Torrence je bila dvakrat druga, Jamajčanka Merlene Ottey pa obakrat tretja. Alžirka Hassiba Boulmerka je v teku na 1.500 m postala prva Afričanka, ki je na svetovnih prvenstvih osvojila zlato medaljo. Edino svetovno prvenstvo na azijskih tleh si je ogledalo 581.000 gledalcev.

Christie kot blisk mimo Američanov
Mednarodna atletska zveza (IAAF) se je po treh zelo uspešnih prvenstvih odločila, da bodo boji najboljših atletov sveta potekali vsaki dve leti. Stadion Gottlieb Daimler v Stuttgartu je bil prizorišče tekmovanj avgusta 1993. V teku na 110 m z ovirami je Valižan Colin Jackson zmagal s svetovnim rekordom (12,91). Enak podvig je uspel Rusinji Ani Birjukovi v troskoku (15,09 m), ki je bil na sporedu prvič na velikih tekmovanjih. V tekih na dolge proge se je začela vladavina Etiopijca Haileja Gebrselassieja. Na 10.000-metrski razdalji je zmag dosegel na sporen način. V zadnjem krogu je bil v vodstvu Kenijec Moses Tanui, Gebrselassie mu je od zadaj stopil na šprinterico, ki jo je Tanui izgubil in se moral zadovoljiti s srebrom. V teku na 5.000 metrov je Gebrselassieja presenetil 18-letni Kenijec Ismael Kirui. Tekmeci ga niso poznali in so ga že v prvih krogih spustili naprej. Priboril si je pol kroga prednosti in tudi Gebrselassieju ga ni uspelo ujeti. Šprint na 100 m je pripadel Linfordu Christieju, ki je slavil z evropskim rekordom (9,87). Srebro je osvojil Američan Andre Cason, bron pa razvpiti Dennis Mitchell. Brez odličja je ostal Carl Lewis, ki je bil bronast na 200 m. Zmage se je veselil Namibijec Frankie Fredericks (19,85). Ameriški štafeti 4x100 m in 4x400 metrov sta zadnji dan prvenstva dosegli nova svetovna rekorda.

Po težkem porazu Otteyjeva končno le zlata
33-letna Merlene Ottey je najprej doživela težak poraz v teku na 100 m. Sodniki so dolgo časa pregledovali fotofiniš in odločili, da je Američanka Gail Devers ugnala Otteyevo za eno tisočinko sekunde. Obe sta tekli 10,82, Merlene pa se je ponovno morala zadovoljiti le s srebrom. Tri dni kasneje je le dočakala svoj veliki dan. V finalu teka na 200 m je s časom 21,98 za dve stotinki prehitela Gwen Torrence. Preizkušnjo na 800 m je dobila Maria de Lurdes Mutola (1:55,43), ki je takrat začela izjemno kariero. V tekih na dolge proge so povsem prevladovale Kitajke. Vse njihove zmage so bile dosežene na precej sumljiv način. Pred prvenstvom in po njem niso osvojile ničesar. V Stuttgartu so v teku na 3.000 metrov slavile kar trojno zmago. Tik po koncu SP-ja je bilo na sporedu še kitajsko državno prvenstvo v Pekingu, kjer so bili doseženi izvenserijski svetovni rekordi. Predvsem Džunšja Vang je postavila dva rekorda, ki ju bo težko izboljšati. Tri kilometre je pretekla v času 8:06,11. Nobeni tekmovalki se v zgodovini atletike ni uspelo približati temu času na manj kot 15 sekund. Tudi rekord na 10.000 m (29:31,78) je neverjeten, saj nobeni drugi tekmovalki še ni uspelo teči pod 30 minutami. Slovenski atleti so dosegli nekaj solidnih rezultatov. Brigita Bukovec je izpadla v polfinalu teka na 100 m z ovirami (12,98). Miro Kocuvan je presenetil v predtekih na 400 m z ovirami in se prebil do polfinala. Mirko Vindiš je bil 19. na maratonu.

Dva nova rekorda v troskoku v Göteborgu
Na svetovnem prvenstvu v Göteborgu leta 1995 sta bila v troskoku dosežena izjemna svetovna rekorda. Britanec Jonathan Edwards je bil v življenjski formi, postal je prvi človek, ki je preletel magično mejo 18 metrov. Njegov skok 18,29 m je bil kar za 32 cm daljši od 10 let starega rekorda Američana Willieja Banksa. V ženskem troskoku je Ukrajinka Inesa Kravec v prvih dveh serijah prestopila, v tretji pa je skočila na vse ali nič in pristala pri 15,50 m, kar je še danes svetovni rekord. Michael Johnson je v Tokiu zmagal na 200 m, v Stuttgartu pa je bil najhitrejši na dvakrat daljši razdalji. V Göteborgu se je odločil, da bo nastopil v obeh disciplinah. Obakrat je prepričljivo slavil z odličnima časoma 19,79 in 43,39. Američanka Gwen Torrence je bila prepričljivo najboljša v teku na 100 m (10,85) in tudi v teku na 200 m je prva pritekla v cilj (21,77). Švedski organizatorji so s pomočjo posebnih kamer nad stadionom, ki so nadzorovale potek teka, hitro ugotovili, ali je katera tekmovalka prestopila v sosednjo progo in s tem skrajšala pot do cilja. Torrenceovo so diskvalificirali in zlata se je veselila Merlene Ottey. Ista usoda je doletela Mario Mutolo v polfinalu teka na 800 m. Mozabičanka je prehitro zavila na notranjo progo. Njeno odsotnost v finalu je izkoristila Kubanka Ana Fidelia Quirot, ki je le dve leti po hudi prometni nesreči (zgorel ji je skoraj celotni zgornji del telesa) osvojila naslov svetovne prvakinje. V teku na 1.500 m je Hassiba Boulmerka v ciljnem finišu ugnala Kelly Holmes. Pri moških sta v šprintu na 100 m prevladovala Kanadčana Donovan Bailey in Bruny Surin. Še tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka so osvojili Kenijec Moses Kiptanui (3.000 m zapreke), Nemec Lars Riedel (met diska), Američan Dan O'Brien (deseteroboj) in Alžirec Noureddine Morceli (1.500 m). Ameriška štafeta 4x100 m je zaradi napačne predaje izpadla že v kvalifikacijah, zlato je odšlo v Kanado. V teku na 100 m z ovirami je zmagala Gail Devers (12,68), Brigita Bukovec je končala na 8. mestu v finalu (13,02). Miro Kocuvan je izpadel v kvalifikacijah teka na 400 m z ovirami, Gragor Cankar pa je trikrat prestopil v skoku v daljavo.

Bubka še šestič prvak
Zadnji dan svetovnega prvenstva v Atenah leta 1997 je Ukrajinec Sergej Bubka na prepolnem olimpijskem stadionu še šestič zapored osvojil zlato medaljo v skoku s palico. Rus Maksim Tarasov je v prvem poizkusu preskočil 5,96 metra in kazalo je, da bo Bubka tokrat le srebrn. Legendarni atlet, ki je 34-krat izboljšal svetovni rekord, je zbral še zadnje moči in ob velikem navdušenju gledalcev zmogel 6,01 metra, kar je zadostovalo za zlato. Mednarodna zveza je prvič uvedla denarne nagrade, skupni sklad je bil pet milijonov ameriških dolarjev. 100.000 dolarjev za svetovni rekord ni prejel nihče, še najbližje je bil Američan Allen Johnson, ki je 110 m z ovirami pretekel v času 12,92, kar je bilo le stotinko počasneje od rekordnega dosežka Colina Jacksona. V teku na 100 m je bil blizu svetovnega rekorda Maurice Greene (9,86), Ato Boldon iz Trindidada pa je bronu na 100 m dodal zlato na 200 m. Wilson Boit Kipketer je presenetil Mosesa Kiptanuija v teku na 3.000 m z zaprekami. Maraton je potekal po isti poti kot na olimpijskih igrah leta 1896. Na stadion Panathinaikon je prvi pritekel Španec Abel Anton, drugi pa je bil njegov rojak Martin Fiz. V metu kopja je za prvovrstno senzacijo poskrbel Marius Corbett iz Južne Afrike, ki je bil pred prvenstvom skoraj popolnoma neznan atlet. Z metom 88,40 metra je prišel do zlata, prvi favorit Čeh Jan Železny je končal na 9. mestu. Marion Jones je dobila ženski tek na 100 m (10,83). Brigita Bukovec je po srebru v Atlanti sodila med glavne kandidatke za odličja na 100 m z ovirami. S časom 12,69 je osvojila nehvaležno 4. mesto. Zmagala je Švedinja Ljudmila Engquist (12,50). Prvenstvo si je ogledalo rekordnih 760.000 gledalcev.

Johnson končno do rekorda, Cankar bronast
Michael Johnson je v Atlanti postavil neverjeten svetovni rekord na 200 m (19,32), kariero je želel zaključiti z najboljšim časom na 400 m. Dolgo časa je neuspešno lovil dosežek Harryja Butcha Reynoldsa, ki je v Zürichu avgusta leta 1988 tekel 43,29. V finalnem teku v Sevilli je Johnsonu uspelo. Poigral se je z vso svetovno konkurenco in pritekel v cilj s časom 43,18. Rekorda se je veselil kot majhen otrok. V odlični formi je bil tudi Maurice Greene, ki je dobil teka na 100 m (9,80, le stotinko sekunde je zgrešil svoj svetovni rekord, postavljen istega leta v Atenah) in na 200 m (19,90). Haile Gebrselassie je še četrič zapored postal svetovni prvak na 10.000 metrov, Paul Tergat je ponovno izgubil šprint proti letečemu Etiopijcu. Maratonski tek je navdušil Špance, saj je zmagal njihov ljubljenec Abel Anton. Slovenske ljubitelje atletike je razveselil Gregor Cankar, ki je v skoku v daljavo osvojil bronasto medaljo. V četrti seriji je pristal pri 8,36 metra, še posebej nevaren mu je bil Avstralec Jay Taurima, ki je v zadnji seriji za Cankarjem zaostal le za centimeter. Še tretjič zapored je slavil Kubanec Ivan Pedroso (8,56 m). Razvpiti Američan C. J. Hunter (bolj znan kot mož Marion Jones) se je okitil z zlatom v metu krogle (21,79 m). V metu kladiva je presenetljivo zmagal Nemec Karsten Kobs, ki ni mogel verjeti, da je postal svetovni prvak, in se je okopal kar v vodi, ki je bila pripravljena za tek na 3.000 m z zaprekami.

Dragila prva prvakinja v skoku s palico
Ženske so prvič na SP-jih tekmovale v skoku s palico in metu kladiva. Američanka Stacy Dragila je v skoku s palica skočila 4,60 metra in postavila nov svetovni rekord. Mihaela Melinte iz Romunije je postala prva prvakinja v metu kladiva (75,20 m). Tek na 100 m je s sijajnim časom 10,70 dobila Marion Jones, na 200-metrski razdalji je bila najhitrejša njena rojakinja Inger Miller (21,77), Jonesova pa si je v polfinalu poškodovala stegensko mišico. Avstralka Cathy Freeman ni dovolila presenečenja v teku na 400 m (49,67), Čehinja Ljudmila Formanova pa je senzacionalno ugnala Mario Mutolo na 800 m. Veliko prahu je dvignil ženski skok v daljavo, kjer je Španka Niurka Montalvo (prej je tekmovala za Kubo) na zelo sporen način prišla do zlata (7,06 m). Vse do zadnje serije je vodila simpatična Italijanka Fiona May (6,94), v zadnjem skoku je Montalvova za kakšen centimeter prestopila, a tega sodniki niso ''hoteli'' videti. Za presenečenje je poskbela Nemka Franka Dietzsch, ki je v 5. seriji disk vrgla 68,14 in osvojila zlato. Prvenstvo v Andaluziji si je ogledalo skoraj 500.000 atletskih navdušencev.

Nepričakovan poraz Marion Jones
Za največje presenečenje svetovnega prvenstva v Edmontonu leta 2001 je poskrbela Ukrajinka Žana Pintusevič Block, ki je dobila tek na 100 m (10,82). V zadnjih metrih je za tri stotinke ugnala Marion Jones, ki je bila neporažena v celi sezoni. Jonesova je le prišla do zlata na 200 m (22,39). V teku na 800 m je Maria Mutola ugnala Kelly Holmes. Jolanda Čeplak je za las zgrešila finale, Brigita Langerholc pa je izpadla že v predtekih. Paula Radcliffe je vseskozi narekovala tempo v teku na 10.000 metrov, v zadnjem krogu pa so mimo nje odbrzele Etiopijke Derartu Tulu, Berhane Adere in Gete Wami Britanka je bila le četrta. V skoku v daljavo je do zlata le prišla Fiona May (7,02 m). Kubanke so blestele v metih. Kopje je najdlje vrgla Osleidys Menendez (69,53 m), kladivo pa Yipsi Moreno (70,65 m). Še tretjič zapored je svetovni prvak na 100 m postal Maurice Greene (9,82). V teku na 200 m je mnoge favorite šokiral Grk Konstadinos Kederis (20,04). Avard Moncur z Bahamov je v teku na 400 m postal prvi prvak po upokojitvi Michaela Johnsona. Maročan Hicham El Guerroj je po težkem porazu na olimpijskih igrah v Sydneyju še tretjič pritekel do zlata na SP-jih. Kenijci so ugnali Etiopijce v tekih na dolge proge. Richard Limo je dobil tek na 5.000 m, na dvakrat daljši razdalji pa je Charles Kamathi z odličnim šprintom v zadnjem krogu prehitel Assefo Mezgebuja in Haileja Gebrselassieja. Kubanec Ivan Pedroso je bil še četrtič zapored zlat v skoku v daljavo (8,40 m), Gregor Cankar je ponovno trikrat prestopil v kvalifikacijah. Čeh Tomas Dvorak se je še tretjič okitil z zlatom v deseteroboju.

Collins šokiral Američane
Stade de France, ki je gostil že nogometno svetovno prvenstvo leta 1998, je bil prizorišče atletskih bojev avgusta 2003. V teku na 100 m je za pravo senzacijo poskrbel Kim Collins, ki tekmuje za žepno državico St. Kitts & Nevis. V finalnem teku je s časom 10,07 zmagal, tekel pa je na neugodni prvi progi. Samo za stotinko sta zaostala Devin Brown s Trindidada in Britanec Darren Cambell. Američani so ostali brez odličja. Svetovni rekorder Tim Montgomery je bil četrti, Bernard Williams pa peti. Že v polfinalu je izpadel trikratni svetovni prvak Maurice Greene. Američani so se oddolžili v teku na 200 m, kjer je slavil John Capel (20,30), srebro je osvojil Darvis Patton. V teku na 1.500 m je Hicham El Guerroj po hudem boju le ugnal Francoza Mehdija Baalo. Prvo zlato medaljo za Katar na svetovnih prvenstvih je pritekel Saif Saaeed Shaheen v teku na 3.000 m z zaprekami, ki je tik pred prvenstvom dobil katarsko državljanstvo. Mladinski svetovni prvak v tej disciplini je vse do avgusta leta 2003 nastopal za Kenijo, s svojim pravim imenom Stephen Cherono. Kenenisa Bekele je na 10.000 m premagal svojega učitelja Haileja Gebrselassieja. Na 5.000 m je bil Bekele le tretji, zmagal je presenetljivo Kenijec Eliud Kipchoge pred El Guerrojem. V skoku s palico je presenetljivo zmagal Italijan Giuseppe Gibilisco (5,90 m). V deseteroboju so vsi pričakovali gladko zmago svetovnega rekorderja Romana Šebrleja, a ga je ugnal Američan Tom Pappas (8.750 točk).

Kozmus izvrsten peti
Največji slovenski uspeh je dosegel Primož Kozmus, ki je bil v metu kladiva odličen peti (79,68 m). Zmagal je Belorus Ivan Tihon (83,05 m). Z odličnim metom v zadnji seriji se je srebra veselil Madžar Adrian Annus (80,36 m), bron pa je odšel na Japonsko h Kodžiju Murofušiju (80,12 m). Kozmus je bil le 44 cm oddaljen od brona. Ko mu je v zadnji seriji uspel najdaljši met, je kazalo, da bo to dovolj za bron, vendar je bila dolžina povsem enaka kot pri Ukrajincu Andreju Skvarjuku, ki je imel daljši drugi met.

Smola Čeplakove, Whitova diskvalificirana
Prvi slovenski adut Jolanda Čeplak je zaradi poškodbe ostala brez nastopa na 800 metrov. Evropska prvakinja iz Münchna je po sijajni sezoni, ko se je povsem približala Marii Mutoli, morala odpovedati nastop zaradi bolečin v desni nogi, ki so se pojavile le dan pred kvalifikacijami. V taktičnem finalnem teku, ki je bil zelo počasen, je Mutola zlahka prišla do zlata (1:59,89). V teku na 1.500 metrov se je Jolanda uvrstila v finale, kjer je osvojila zadnje mesto. Zlato je osvojila Rusinja Tatjana Tomašova (3:58,52). Črn pečat je tekmovanju dodal doping, ki je svoje mesto našel tudi v naši reprezentanci. Saša Prokofjev (rezerva v teku na 4 x 100 metrov) je takoj po izidih prvih testov zapustila reprezentanco. Še mnogo burnejši je bil primer Kelly White, ki je zmagala v tekih na 100 in 200 metrov. Whitova je bila 24. avgusta pozitivna na dopinškem testu po zmagi na 100 metrov. Uživala je modafinil, po njenih besedah pa naj bi ga dobila na zdravniški recept za zdravljenje narkolepsije. Pred objavo izidov o pozitivnem testu je zmagala še v teku na 200 metrov, po katerem pa je bila negativna. Po koncu prvenstva je Mednarodna atletska zveza suspendirala Američanko za dve leti in ji odvzela obe zlati medalji. Tako je svetovna prvakinja v teku na 100 m naknadno postala Američanka Torri Edwards (10,93), na 200 m pa Anastazija Kapačinska iz Rusije (22,38). Merlene Ottey, ki v zadnjih letih tekmuje za Slovenijo, je v teku na 100 m prišla vse do polfinala (11,26). V tekih na dolge proge so prevladovale Etiopijke, maraton pa je dobila Kenijka Catherine Ndereba. Gledalce na stadionu in ob televizijskih zaslonih je navduševala mlada Švedinja Carolina Klüft, ki je vedno dobre volje in pripravljena za kakšno norčijo. V sedmeroboju se je poigrala s tekmicami in prišla do zlata s sijajno 7.001 točko, kar je eden najboljših izidov v zgodovini.

Gatlin, Ramzi in Dibaba junaki v Helsinkih
Na svetovnem prvenstvu v Helsinkih leta 2005 je v šprintih blestel Justin Gatlin. Američan je ob odstonosti poškodovanega svetovnega rekordeja Asafe Powlla premočno zmagal na 100 metrov (9,88), na 200 m pa je slavil z 20,04. Američani so osvojili vse tri medalje. Presenečenje prvenstva je bil Rašid Ramzi iz Bahrajna, ki je bil najhitrejši na 800 in 1.500 metrov. Pri ženskah je bila na v teku na dolge proge nepremagljiva Etiopijka Tirunesh Dibaba, ki je zmagala na 5.000 in 10.000 metrov. Osem slovenskih atletov ni izpolnilo pričakovanj. Brez poškodovanih Jolande Čeplak in Primoža Kozmusa nihče ni pričakoval medalje. Še najbolj se je izkazala Alenka Bikar, ki se je v teku na 200 metrov prebila do polfinala in zasedla končno 15. mesto (23,94).

Kozmus srebrn v Osaki ...
Slovenski atleti in atletinje so na 11. svetovnem prvenstvu v japonski Osaki presegli vsa pričakovanja. SP je bilo najuspešnejše v zgodovini; kasnejši olimpijski prvak Primož Kozmus je osvojil srebro v metu kladiva, dosežene pa so bile še štiri uvrstitve v finale.

Peti mesti sta si priborili Marija Šestak v troskoku in Brigita Langerholc v teku na 800 m, Miran Vodovnik je bil šesti v suvanju krogle, sedmi pa je bil v šprintu na 100 m Matic Osovnikar.

... in zlat v Berlinu
Po olimpijskem slavju v Ptičjem gnezdu v Pekingu 17. avgusta 2008 je Primož Kozmus natančno leto dni pozneje 17. avgusta 2009 na olimpijskem stadionu v Berlinu poskrbel, da je ponovno zaigrala Zdravljica, na najvišji drog pa se je dvignila slovenska trobojnica.

Poljak Szymon Ziolkowski, nekdanji olimpijski zmagovalec (Sydney 2000) in nekdanji svetovni prvak (Edmonton 2001), je bil drugi, vendar ni presegel 80 m (79,30 m). Slovenski rekorder ga je z 80,84 m in svojim najboljšim izidom sezone prehitel za več kot meter in pol. Le Kozmus in Ziolkowski sta imela vseh šest veljavnih metov, sicer pa je bilo v zelo živčni tekmi kar 22 neveljavnih metov ob 38 veljavnih, vrhunski svetovni asi so "zmetali" številna kladiva v zaščitno mrežo, od tega kar trikrat Madžar Krisztian Pars, olimpijski podprvak, ki je bil šele četrti (77,45 m). Pars je pred SP-jem na kar osmih tekmah vrgel prek 80 m.

Poleg Kozmusa sta se v 13-članski slovenski zasedbi v finale uvrstila tudi Miran Vodovnik, ki je bil osmi v suvanju krogle, ter Martina Ratej, enajsta v metu kopja. Sonja Roman je dosegla sicer deseti čas polfinala na 1.500 m, vendar se je iz druge skupine v finale po mestih uvrstila še prva peterica, ki je bila počasnejša od Romanove. Drugi Slovenci in Slovenke so tekmovanja končali v kvalifikacijah.

Bolt postavil dva neverjetna rekorda
Prvenstvo v Berlinu je zaznamoval Usain Bolt. Jamajčan je na modri stezi olimpijskega stadiona s svetovnima rekordoma dobil šprinta na 100 metrov (9,58) in na 200 metrov (19,19).