Mali znanstvenik


Kako prelisičiš svoje oči ?
Kako ostane robček suh pod vodo?
Kako se zrak razteza ali širi?
Koliko zraka lahko zajameš v pljuča?
Kako ločimo sol in poper?
Kako preberemo skrivnostno sporočilo?
Kako surovo jajce ločim od trdo kuhanega, ne da bi ju razbil?
Zakaj zaradi položaja Merkurja ne moremo opazovati njegove površine?
Kako potuje vesoljska ladja na Luno?
Kaj je površinska napetost vode?
Kako bi pokazali moč zraka?
Kako naredimo gasilni aparat?
Kako kroži voda v naravi?
Podmornica na zračni pogon
Reaktivni pogon
Kristali soli
Zakaj so drevesni listi večinoma podolgovati?
Čistilna naprava za vodo
Elektroskop
Vztrajnost
Sončni zahod
Indikatorji


Kako prelisičiš svoje oči ?
Če vidiš dve podobni sliki zelo hitro eno za drugo, ju možgani ne zaznajo kot dve posamični sliki. Zdi se, da se predmet na slikah premika. Človek lahko zazna le 12 slik na sekundo, če jih je več pa se mu zdi, da se premikajo. Naredimo gibljivi sliki.
Nariši dve podobni risbi (npr. vesel in žalosten obraz) in na zgornjem robu zlepi prvi del na drugega. Zavij zgornji listič in ga s svinčnikom pomikaj gor in dol.


Kako ostane robček suh pod vodo?
V prozorno posodo natočimo vodo. Vzamemo prozoren lonček in na dno natlačimo suh robček. Obrnemo kozarec in ga potopimo pravokotno v vodo. Zakaj ostane robček suh?
Voda ne more napolniti kozarca, ker je v njem zrak. Zrak pa ne more iz kozarca mimo roba, ker je redkejši od vode.


Kako se zrak razteza ali širi?
Vzamemo majhno stekleničko in na njeno grlo namestimo balon, ki ga pritrdimo z elastiko. Stekleničko postavimo v lonec z vročo vodo. Balon se bo začel kmalu napihovati, kajti vroča voda segreje zrak v steklenički, topel zrak pa se širi in potrebuje več prostora kot enaka količina hladnega.
Če hočeš preveriti, postavi stekleničko v posodo z ledom in balonček se bo skrčil.


Koliko zraka lahko zajameš v pljuča?
Vzamemo plastenko s prostornino 2 l in jo napolnimo z vodo.Vanjo vtaknemo vsaj 70 cm dolgo plastično cev. Medtem pripravimo še vedro, nad katerim bomo izvedli poskus - plastenko obrnemo na glavo, z ustjem navzdol in skozi cev močno pihamo. Koliko vode lahko izrineš z enim izdihom? Tako ugotovimo, kolikšna je prostornina tvojih pljuč.


Kako ločimo sol in poper?
S pomočjo statične elektrike, seveda. Na krožniku zmešamo sol in poper. Plastično žličko podrgnemo z volneno krpo in jo približamo mešanici na krožniku. Poper bo skočil na žlico in obvisel na njej, saj ima žlica elektrostatičen naboj in privlači nenabita zrnca. Ker je poper lažji od soli, skočijo na žlico najprej poprova zrnca. Če želimo ujeti tudi sol, moramo žlico držati nižje.


Kako preberemo skrivnostno sporočilo?
S pomočjo limoninega soka ali kisa napišemo skrivnostno besedo na bel list. Počakamo, da se napisano posuši in postane nevidno. Če želimo ugotoviti, kaj piše, moramo papir previdno "pogreti" nad plamenom sveče. Ko se črke ogrejejo, postanejo rjave in jasno čitljive.
Kis ali limona kemično reagirata na listu tako, da se spremenita v snov, podobno celofanu. Vnetiščna temperatura novonastale snovi pa je nižja od vnetiščne temperature papirja, zato črke porjavijo.


Kako surovo jajce ločim od trdo kuhanega, ne da bi ju razbil?
Zavrtimo obe jajci in tisto jajce, ki se vrti dalj časa, je kuhano. Zakaj? Notranjost surovega jajca je tekoča, kuhanega pa trdna. Ko zavrtimo surovo jajce, se njegova vsebina zvrtinči in nato obstane. V surovem jajcu pa se tekočina vrti še naprej.
Obe jajci ponovno zasuči in ju ustavi tako, da pritisneš nanju s prstom. Takoj ko se jajce ustavi, dvigneš prst. Surovo se bo vrtelo naprej, saj ga vrteča notranjost spet požene naprej.


Zakaj zaradi položaja Merkurja ne moremo opazovati njegove površine?
Namestimo namizno svetilko tako, da žarnica sveti vame. Primem svinčnik na sredini tako, da bo napis na njem obrnjen proti meni. Svinčnik držim v iztegnjeni roki in ga približam žarnici svetilke na približno 15 cm. Obliko, barvo svinčnika in napis na njem težko razločim, ker me svetloba žarnice preveč slepi. Podobno je z opazovanjem Merkurja, ki je najbližji Soncu, saj je sij Sonca premočan, da bi ga lahko natančno opazovali.


Kako potuje vesoljska ladja na Luno?
Na 60 cm dolgo vrvico privežemo utež (radirko, gumb) in vrvico na enem koncu prilepimo na ravnilo, ki približno 10 cm gleda čez rob mize. Zanihamo vrvico in se usedemo približno 1 m stran od uteži. Iz koščka papirčka zmečkamo kroglico, s katero poskusimo zadeti nihajočo utež.
Premikajočo tarčo je precej težko zadeti in prav takšno težavo imajo tudi vesoljske ladje, ki potujejo na Luno. Če bi letele naravnost proti Luni, bi bila Luna v času, ko bi prispele do njene tirnice, že daleč naprej. Zato morajo astronavti usmeriti raketo proti točki, kjer se bosta srečali. V našem primeru moramo meriti pred gumb, če ga hočemo zadeti.


Kaj je površinska napetost vode?
Na površini vode je površinska napetost, podobna tanki prožni koži.
Kako jo raztegnemo? V krožnik nalijemo vodo, potresemo s poprom, da se razporedi po vodni površini, nato namilimo prst in se z njim dotaknemo vodne površine; poper bo »pobegnil«. Ker milo zmanjša površinsko napetost, na drugi strani krožnika naraste napetost in potegne poper k sebi.


Kako bi pokazali moč zraka?
Vzamem krompir in dve slamici. Postavim krompir na mizo, vzamem prvo slamico in jo dvignem približno 10 cm nad krompirjem in jo s precejšnjo močjo zapičim v krompir. Nato vzamem drugo slamico, ki »zaprem« na vrhu s palcem. Tudi njo zapičim tako kot prvo v krompir. Kaj se zgodi?
Zrak, ki smo ga »ujeli« v zaprto slamico, je dovolj močan, da je prebil krompirjevo lupino. Slamica, ki zgoraj ni bila zaprta, se je zmečkala.


Kako naredimo gasilni aparat?
Postavim manjšo svečo na krožnik in jo prižgem.
V lonček stresem žlico sode bikarbone ali pecilnega praška in jo prelijem s kisom. Mešanica se peni, kar je znak, da uhaja plin. Če kozarec s peno rahlo podržim nad svečo, bo plamen ugasnil. Kaj se dogaja? Plin, ki uhaja, je CO2. Ker je negorljiv, zaduši plamen.


Kako kroži voda v naravi?
Posodo napolnim z vročo vodo, medtem napolnim plastično vrečko s kockami ledu in jo položim nad vročo vodo. Vodna para se ob stiku z ledeno površino ohlaja in utekočinja.
Tako se na spodnji strani vrečke utekočinjeni hlapi spreminjajo v kaplje.
Tudi v naravi voda izhlapeva in se visoko na nebu ob stiku s hladnim zrakom utekočini in v obliki dežja pride nazaj.


Podmornica na zračni pogon
V manjšo plastenko naredim vsaj 5 lukenj, ki naj bodo v isti vrsti. Nato plastenko napolnim s kamenčki ali nanjo nalepim kovance, ki naj bodo blizu lukenj. Delovali bodo kot uteži.
Napeljem cev skozi ustje plastenke in odprtino med cevko in ustjem zatesnim s plastelinom.
Podmornico potopim v vodo in počakam, da se napolni z vodo. S pihanjem skozi cev se bo napolnila z zrakom, ki bo vodo izrinil skozi luknjice v steni in zato se bo dvigala iz vode.


Reaktivni pogon
Naredim čolniček iz plute, plastike ali stiroporja. Napihnem balon, ki ga začasno »zamašim« s ščipalko in ga pritrdim na čolniček. Napolnim kad vode, položim čolniček, spustim ščipalko in curek zraka, ki bo ušel iz balona, bo potisnil čoln. Nobena žival se ne giblje po zraku na reaktivni pogon. To zmorejo samo nekatere živali v vodi, ki se na ta način gibljejo v vodi že miljone let. Te živali vsrkavajo vodo in jo nato v zelo močnem curku izbrizgavajo. Vodni curek, usmerjen nazaj, potisne žival v nasprotno smer – naprej.


Kristali soli
Vzamem lonec vode (1l) in vanj natresem sol, dokler se še topi. Ko je na dnu ostala nestopljena, jo je dovolj. Lonec postavim na kuhalnik in segrevam. Dobljeno raztopino brez nestopljene soli prelijem v kozarec. Na ustje kozarca postavim palčko ali zobotrebec, na katero sem privezal nitko volne, ki naj sega do polovice raztopine v kozarcu. Ko bo voda izhlapela, se bodo na nitko obesili kristali soli.


Zakaj so drevesni listi večinoma podolgovati?
Iz papirja razrežem štiri like: pravokotnik, krog in dve podolgovati ploskvi (kot so listi v naravi). Na vsak papir pritrdim ukrivljeno slamico za pitje, nato pa počasi, po kapljicah nalivam vodo v slamico. Pri pravokotni in okrogli obliki se voda zbira, dokler se ne razlije čez rob. Listi s takšno ploskvijo bi se v dežju poškodovali. Pri podolgovatem modelu pa steče voda k robu kot po kanalu. Tako steče tudi voda z drevesnega lista.


Čistilna naprava za vodo
Vzamem plastenko, ki jo odrežem pod vratom. Vrat obrnem in postavim v plastenko. Vanjo naložim v zaporedju vato, ogljeni prah, pesek in še en sloj vate. Nato skozi zlijem blatno vodo. Voda, ki prikaplja v plastenko, bo čistejša. Vata, pesek in oglje, ki delujejo kot zaporedni precejalniki, zadržujejo delce blata, ki so onesnažili vodo.


Elektroskop
Vzamem bakreno žičko (15 cm). V že preluknjan pokrov kozarca za vlaganje vtaknem žičko in jo na eni strani upognem v kaveljček (pol žice je nad, pol pa pod pokrovom). Žico izoliram od pokrova s plastelinom, s katerim jo pritrdim. Čez kaveljček obesim prepognjen trak ALU-folije in pokrov zaprem. Če približam žički naelektren plastičen predmet (ki ga podrgnem ob volneno krpo), se bosta konca ALU-traku razprla, ker imata enak naboj in se odbijata glede na jakost naboja.


Vztrajnost
Vzamem kozarec, kos kartona in kovanec. Ustje kozarca pokrijem s kartonom, na sredino pa postavim kovanec. Kako naj spravim kovanec v kozarec, ne da bi se ga dotaknil?
Karton odfrcnem s prsti zelo na hitro stran, kovanec pa zaradi vztrajnosti ne bo odletel, ampak bo padel v kozarec.


Sončni zahod
V stekleno posodo natočim vodo in s svetilko posvetim skozi vodo. Na steni posode nastane krog bele svetlobe. V vodo vlijem malo mleka, mlečno vodo premešam z žlico in s svetilko posvetim skozi mlečno vodo. Stena se obarva oranžnordeče. Zakaj?
Bela sončna svetloba potuje skozi zrak. V zraku pa so razpršeni drobni delci (pri nas mleko), ki razpršijo barve. Modra in zelena svetloba se pri prehodu sončne svetlobe razpršita na vse strani, dosti bolj, kot rumena, oranžna in rdeča svetloba - zato je sonce videti oranžno-rdeče in enako obarva tudi nebo.


Indikatorji
V vrelo vodo narežem rdeče zelje in po 15 minutah precedim. Vijolično-modra raztopina rdečega zelja je indikator. Če z raztopino zalijemo bazične snovi (npr. sodo, pecilni prašek), se bo obarvala zeleno-modro. Če pa z raztopino zalijemo kisle snovi (limonin sok, kis), se bo obarvala rdečkasto-rožnato. Nekatere snovi spremenijo barvo, če jih damo v kisline ali baze. Tem snovem pravimo indikatorji.

Kazalo