Poletne olimpijske igre potekajo od leta 1896, zimski športniki pa so morali na svoje največje tekmovanje počakati do leta 1924.

Chamonix, 25. 1.-5. 2. 1924

St. Moritz, 11.-19. 2. 1928

Lake Placid, 4.-15. 2. 1932

Garmisch-Partenkirchen, 6.-16. 2. 1936

St. Moritz, 30. 1.-8. 2. 1948

Oslo, 14.-25. 2. 1952

Cortina d'Ampezzo, 26. 1.-5. 2. 1956

Squaw Valley, 18.-28. 2. 1960

Innsbruck, 29. 1.-9. 2. 1964

Grenoble, 6.-18. 2. 1968

Saporo, 3.-13. 2. 1972

Innsbruck, 4.-15. 2. 1976

Lake Placid, 13.-24. 2. 1980

Sarajevo, 8.-19. 2. 1984

Calgary, 13.-28. 2. 1988

Albertville, 8.-23. 2. 1992

Lillehammer, 12.-27. 2. 1994

Nagano, 7.-22. 2. 1998

Salt Lake City, 8.-24. 2. 2002

Torino, 10.-26. 2. 2006

Slovenski športniki so se udeležili že prvih iger, do leta 1988 so bili glavni predstavniki v jugoslovanskih ekipah, od leta 1992 pa tekmujejo pod slovensko zastavo. Na medaljo je bilo treba počakati do leta 1984, ko je Jure Franko zablestel v veleslalomu v Sarajevu in si prismučal srebro. Od takrat so se Slovenci vrnili praznih rok le iz Albertvilla leta 1992, Nagana leta 1998 in Torina 2006.

Chamonix, 25. 1.-5. 2. 1924: 16 držav, 258 športnikov, 16 tekmovanj (na vrh)
Leta 1924 se je Mednarodni olimpijski komite (MOK) odločil prirediti t. i. mednarodni športni teden v Chamonixu. Doživel je velik uspeh, dve leti kasneje so ga priznali za prve zimske olimpijske igre. Že leta 1908 so v Londonu nastopili umetnostni drsalci, leta 1920 v Antwerpnu pa hokejisti. Prvi olimpijski zmagovalec je postal ameriški hitrostni drsalec Charles Jewtraw, ki je dobil preizkušnjo na 500 metrov. Junak iger je bil Finec Klas Tunberg, ki se je okitil z odličjem v vseh petih disciplinah v hitrostnem drsanju (3 zlate medalje, 1 srebrna in 1 bronasta). Norvežan Thorleif Haug je bil najboljši v obeh tekaških disciplinah, slavil je tudi v nordijski kombinaciji. Kanadski hokejisti so se poigravali s tekmeci, gladko so dobili vseh 5 dvobojev. Njihova razlika v golih je bila 110:3. V Chamonixu smo imeli Slovenci dva predstavnika. Zdenko Švigelj (32. mesto) in Vladimir Kajzelj (34. mesto) sta nastopila v teku na 18 km, v maratonu na 50 km pa sta oba odstopila. Najuspešnejša država je bila Norveška s 17 medaljami (4 zlate, 7 srebrnih in 6 bronastih).

St. Moritz, 11.-19. 2. 1928: 25 držav, 464 športnikov, 14 tekmovanj (na vrh)
Tudi v Švici je bila najuspešnejša Norveška, ki je osvojila 15 medalj. Njihova umetnostna drsalka Sonja Henie je pri 15. letih osvojila prvo od svojih treh zlatih olimpijskih medalj. V Švici so od Slovencev nastopili Jožko in Janko Janša, Peter Klofutar, Boris Režek, Stane Kmet in Stane Brvar. Vsi so nastopili v smučarskem teku. Najboljšo uvrstitev je z 22. mestom na 50 km dosegel Jožko Janša. Zmagal je Šved Erik Hedlund, ki je vse tekmece prehitel kar za 13 minut.

Lake Placid, 4.-15. 2. 1932: 17 držav, 252 športnikov, 14 tekmovanj (na vrh)
Igre je odprl Franklin Delano Roosevelt, tedanji guverner države New York in kasnejši predsednik ZDA. Mesto je imelo manj kot 4.000 prebivalcev. Igre so bile v času velike gospodarske krize. Organizatorji so imeli velike finančne težave, pomagali so si z donacijami premožnih ljudi. Dr. Godfrey Devey je daroval zemljišče, kjer so postavili stezo za bob. Prav v tej disciplini se je v zgodovino zapisal član ameriškega štiriseda Eddie Eagan. Leta 1920 je na poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu zmagal tudi v boksu in je edini športnik z zlatima medaljama na poletnih in zimskih olimpijskih igrah. Sonja Henie je ubranila naslov v umetnostnem drsanju, kjer sta sodnike očarala tudi Francoza Andree in Pierre Brunet. Najuspešnejši so bili gostitelji, ki so osvojili 12 medalj, od tega 6 zlatih. Slovenski športniki na teh igrah niso sodelovali.

Garmisch-Partenkirchen, 6.-16. 2. 1936: 28 držav, 646 športnikov, 17 tekmovanj (na vrh)
Nemški kancler Adolf Hitler je imel otvoritveni govor. Prvič je bilo na sporedu alpsko smučanje. V slalomu in kombinaciji sta zmagala domačina Christel Cranz in Franz Pfnür. Birger Ruud je nastopil tako v smučarskih skokih kot tudi alpskem smučanju. Po zlati medalji na 90-metrski skakalnici je Norvežan dobil tudi smuk. V kombinaciji je imel po njem več kot štiri sekunde naskoka, vendar je v slalomu naredil veliko napako in se je moral na koncu zadovoljiti s 4. mestom. V hokeju na ledu je za pravo senzacijo poskrbela Velika Britanija, ki je premagala favorizirano Kanado. Za Britance je igralo kar 10 Kanadčanov, ki so dobili njihovo državljanstvo. Norvežani so znova dominirali, zbrali so 25 medalj. Sonja Henie je bila še tretjič zlata, potem pa je postala profesionalka in z mnogimi nastopi na gala prireditvah postala velika zvezdnica, predvsem z Ameriki. Slovenska zasedba na igrah je štela 18 članov. Franc Smolej je osvojil odlično 10. mesto, kar je bila vse do 9. mesta Petre Majdič v Salt Lake Cityju 2002 najboljša slovenska uvrstitev v smučarskih tekih na OI-ju. Izkazal se je tudi alpski smučar Ciril Praček, ki je v kombinaciji končal na 15. mestu.

St. Moritz, 30. 1.-8. 2. 1948: 28 držav, 669 športnikov, 22 tekmovanj (na vrh)
5. zimske olimpijske igre bi morale biti leta 1940 v Saporu na Japonskem. Preprečila jih je 2. svetovna vojna in prve povojne je pripravil St. Moritz. Japonska in Nemčija nista smeli nastopiti. Francoz Henry Oreiller, ki je bil med vojno član odporniškega gibanja, je v alpskem smučanju osvojil dve zlati kolajni (smuk in kombinacija) in eno bronasto (slalom). Postal je prvi Francoz z zlato olimpijsko medaljo na zimskih igrah. Leta 1961 je pri 36. letih umrl v avtomobilski nesreči. V nordijski kombinaciji je Šved Martin Lundström osvojil dve zlati medalji. Kanadčanka Barbara Ann Scott je navdušila s tehnično dovršeno predstavo v umetnostnem drsanju. Ameriška smučarka Gretchen Fraser je slavila v slalomu. Vodilna po prvi vožnji je morala na svoj drugi nastop čakati kar 17 minut, saj se je pokvaril sistem za merjenje časa. Fraserjeva se ni pustila zmesti in si je prismučala zlato. Iz Slovenije je prišlo 17 športnikov, ki so nastopali v tekih, skokih in alpskem smučanju. V teku na 50 km je bil Jože Knific 14., Franc Smolej 15. in Matevž Kordež 16.

Oslo, 14.-25. 2. 1952: 30 držav, 694 športnikov, 22 tekmovanj (na vrh)
To so bili prve igre v Skandinaviji. Debitirale so smučarske tekačice. Prva zmagovalka na 10 km je bila Finka Lydia Wideman. Prvič je zagorel olimpijski ogenj, prižgal ga je Eigil Nansen, vnuk slovitega raziskovalca Fridtjofa Nansena. Domačin Hjalmar Andersen je v hitrostnem drsanju osvojil tri zlata odličja. Na 5.000 in 10.000 metrov je zmagal z največjo razliko v olimpijski zgodovini. V alpskem smučanju se je izkazala 19-letna Američanka Andrea Mead Lawrence, ki je slavila v veleslalomu in slalomu. Kanadčani so bili razred zase v hokeju na ledu - to je bila že njihova peta zmaga na olimpijskem turnirju. V norveški prestolnici je nastopilo le 5 slovenskih športnikov. Najbolje se je odrezal alpski smučar Janko Štefe, ki je v slalomu končal na 13. mestu. Skakalec Janez Polda je zasedel 16. mesto.

Cortina d'Ampezzo, 26. 1.-5. 2. 1956: 32 držav, 821 športnikov, 24 tekmovanj (na vrh)
Cortina d'Ampezzo je bila kandidat za igre že leta 1944, ko so zaradi 2. svetovne vojne odpadle. Igre v Dolomitih je odprl italijanski predsednik Giovanni Gronchi. Prvič je na OI-ju nastopila Sovjetska zveza, ki je bila s 16 medaljami takoj najboljša. Pavel Kolčin je kot prvi Skandinavcem odvzel medaljo v smučarskem teku. Za zlate hokejiste je nastopil tudi slavni Bobrov. Prvi junak iger je bil Avstrijec Toni Sailer, ki je zmagal v smuku, veleslalomu in slalomu. V veleslalomu je prehitel vse tekmece za 6,2 sekunde, kar je največ v zgodovini OI-ja. Švicarka Madeleine Berthod je v smuku tekmice prehitela kar za 4,7 sekunde. Igre je prvič prenašala televizija, umetnostno drsanje pa je bilo zadnjič na sporedu na odprtem. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Venkelj in skakalec Jože Zidar.

Squaw Valley, 18.-28. 2. 1960: 30 držav, 665 športnikov, 27 tekmovanj (na vrh)
V Ameriki je bila udeležba nekoliko slabša. Za odprtje iger v Kaliforniji je bil zadolžen Walt Disney. Igre je odprl ameriški predsednik Richard Nixon. Prvič so zaigrali tudi olimpijsko himno. Za tekmovanje v bobu se je prijavilo samo devet držav in organizatorji sploh niso zgradili proge. Bob tako edinkrat v zgodovini olimpijskih iger ni bil na sporedu. Zaradi prevelike oddaljenosti in stroškov potovanja ni bilo tekmovalcev iz nekdanje Jugoslavije. Prvič so tekmovali v biatlonu, zmagal je Šved Klas Lestander. V napetem hokejskem finalu so Američani malce presenetljivo ugnali Sovjetsko zvezo s 3:2. V umetnostnem drsanju je zmagal David Jenkins, njegov starejši brat Hayes Alan Jenkins je bil najboljši že pred štirimi leti v Cortini. V smučarskih skokih je bil nepremagljiv Helmut Recknagel iz Nemške demokratične republike, ki je prekinil skandinavsko dominacijo. Finski tekač Veikko Hakulinen, ki je osvojil zlato medaljo že na igrah v Oslu in Cortini, je na neverjeten način finski štafeti pritekel zmago. Pred zadnjo predajo je vse kazalo na gladko zmago Norvežanov, potem pa je Hakulinen z izjemnim finišem Finski pritekel zlato.

Innsbruck, 29. 1.-9. 2. 1964: 36 držav, 1.091 športnikov, 34 tekmovanj (na vrh)
Olimpijske igre v Innsbrucku so bile ogrožene zaradi pomanjkanja snega. Avstrijska vojska je iz bližnjih gora pripeljala veliko snega (40.000 kubikov) in ledu, da so lahko pripravili tudi progo za sankanje in bob. Lidija Skoblikova iz Sovjetske zveze je zmagala na vseh štirih preizkušnjah v hitrostnem drsanju (500, 1.000, 1.500 in 3.000 m). S tem je postala prva športnica, ki ji je uspelo osvojiti štiri zlata odličja na enih igrah. V alpskem smučanju sta si slavo porazdelili sestri Goitschel. V slalomu je zmagala Christine, dva dni kasneje pa je veleslalom dobila Marielle. V smučanju so začeli meriti čas na stotinke sekunde. Prvič so nastopili sankači, v hokeju na ledu se je prvič predstavila reprezentanca Jugoslavije, za katero so igrali sami Slovenci. Albin Felc, Ivo in Bogo Jan, Viktor Tišlar, Tone Gale in drugi so zasedli 14. mesto. Od skupno 26 slovenskih športnikov je najboljšo uvrstitev s 23. mestom v slalomu dosegla Majda Ankele.

Grenoble, 6.-18. 2. 1968: 37 držav, 1.158 športnikov, 35 tekmovanj (na vrh)
V Grenoblu leta 1968 smo videli enega največjih škandalov v zgodovini OI-ja. Domači junak Jean-Claude Killy je po precej sumljivi odločitvi zmagal v slalomu. Njegovega največjega tekmeca Karla Schranza je med smučanjem zmotil delavec na progi. Avstrijcu so dovolili ponovni štart in uspelo mu je izboljšati čas Killyja. Po posvetovanju je vodstvo tekmovanja odločilo, da bodo Schranza diskvalificirali. Killy je tako dobil vse tri tekme v alpskem smučanju. V umetnostnem drsanju sta s sijajnim nastopom navdušila Ljudmila Belousova in Oleg Protopopov. Mladoporočenca sta uspela ubraniti naslov. Švedinja Toini Gustafsson je bila kraljica tekaških preizkušenj. Na 10 km je prehitela tekmice za več kot minuto, na 5 km pa si je zmago pritekla šele v zadnjem kilometru. S švedsko štafeto se je veselila tudi srebra. Italijan Franko Nones je zmagal na 30 km in s tem postal prvi olimpijski zmagovalec, ki ni bil iz Skandinavije. Britanca Tony Nash in Robin Dixon sta z veliko pomočjo Eugenija Montija zmagala v bobu dvosedu. Italijan jima je posodil kolesje, ki se jima je zlomilo. Italija je bila na koncu tretja, Monti pa je dobil prvo priznanje Pierra De Coubertaina za ferplej. Slovenski športniki (na igrah jih je bilo 28) so se izkazali. Hokejisti so bili najboljši v skupini B in zasedli skupno 9. mesto. Skakalec Ludvik Zajc je bil na 90-metrski napravi deveti, na 70-metrski skakalnici pa je končal na 14. mestu. Smučarka Majda Ankele je bila 12. v slalomu.

Saporo, 3.-13. 2. 1972: 35 držav, 1.006 športnikov, 35 tekmovanj (na vrh)
To so bile prve igre zunaj Evrope in ZDA. Odprl jih je cesar Hirohito. V smučarskem teku je blestela Galina Kulakova iz Sovjetske zveze, ki je dobila vse tri tekme. Nizozemec Ard Schenk je bil nepremagljiv v hitrostnem drsanju, trikrat je bil zlat (1.500 m, 5.000 m in 10.000 m). V alpskem smučanju je presenetila Švicarka Marie-Theres Nadig, ki je dobila smuk in veleslalom. Pred igrami v Saporu Japonci nikoli niso osvojili medalje v smučarskih skokih. Na srednji skakalnici so slavili trojno zmago, zlato pa je pripadlo Jukiju Kasaji. Za pravo senzacijo je poskrbel 21-letni Francisco Fernandez Ochoa. Španec je dobil slalom s prednostjo cele sekunde. To je bila prva zlata medalja za Španijo na zimskih olimpijskih igrah. Veliko prahu je dvignilo pravilo o profesionalizmu. Avstrijski smučar Karl Schranz je bil diskvalificiran, ker je bil profesionalec, tudi kanadska hokejska reprezentanca je bojkotirala igre. Kanadčani so menili, da so Sovjeti prav tako profesionalci, le da to prikrivajo javnosti. Na igre je potovalo 24 slovenskih športnikov. Najbolj so se izkazali skakalci. Danilo Pudgar je na 90-metrski skakalnici zasedel 8. mesto, Peter Štefančič pa je bil 10. Hokejisti so končali na 11. mestu.

Innsbruck, 4.-15. 2. 1976: 37 držav, 1.123 športnikov, 37 tekmovanj (na vrh)
Olimpijske igre leta 1976 so dodelili Denverju, vendar so prebivalci Kolorada na referendumu 15. novembra 1972 glasovali proti vlaganju proračunskega denarja v organizacijo iger. Innsbruck je ponovno organiziral igre in športniki so se znova zbrali na Tirolskem po 12 letih. Rosi Mittermaier je slavila v smuku in slalomu, v veleslalomu pa ji je popolno zmagoslavje preprečila Kathy Kreiner, ki je bila za 12 stotink hitrejša. Franz Klammer je pokazal vse svoje znanje v smuku, ko je brezkompromisno drvel proti zlatu. Avstrijec je štartal s številko 15, v cilju pa je vodil njegov veliki tekmec Bernhard Russi. Klammer ga je prehitel za tri desetinke, oba sta se prijateljsko objela v ciljni areni. Hokejisti Sovjetske zveze so zmagali še četrtič zapored. Raisa Smetanina je v Innsbrucku začela zbirati kolajne na olimpijskih igrah (med letoma 1976 in 1992 je bila štirikrat zlata, petkrat srebrna in enkrat bronasta). Na Tirolskem je bilo 26 slovenskih predstavnikov. Nova generacija hokejistov (6 igralcev Jesenic in 11 igralcev Olimpije) je zasedla 9. mesto. Prvič je nastopil Bojan Križaj. V slalomu je odstopil, v veleslalomu pa je bil 18.

Lake Placid, 13.-24. 2. 1980: 37 držav, 1.072 športnikov, 38 tekmovanj (na vrh)
Leta 1980 je v Lake Placidu blestel alpski smučar Ingemar Stenmark, ki je dobil veleslalom in slalom. V veleslalomu je Šved prehitel Andreasa Wenzla iz Liechtensteina. Tretje mesto je zasedel Avstrijec Hans Enn, ki je za dve stotinki sekunde prehitel Bojana Križaja. Boris Strel je končal na 8. mestu. Liechtenstein je postal najmanjša država, ki se lahko ponaša z olimpijsko zmagovalko. Hanni Wenzel je ugnala vse tekmice v slalomu in veleslalomu, v smuku pa je bila srebrna. Američan Eric Heiden je najprej izrekel olimpijsko prisego, potem pa je s tekmeci opravil v hitrostnem drsanju. 21-letnik je na petih preizkušnjah (500, 1.000, 1.500, 5.000 in 10.000 m) petkrat zmagal, v vseh disciplinah je postavil tudi olimpijski rekord. Za enega najbolj čustvenih trenutkov so poskrbeli ameriški hokejisti, ki so igrali brez igralcev iz profesionalne Lige NHL. Ob spodbudi vročekrvnih navijačev, ki iz političnih razlogov niso marali Sovjetov, so Američani zmagali s 4:3. Odločilni gol je 10 minut pred koncem zabil Mike Eruzione. Tekmo so kasneje poimenovali Čudež na ledu.

Sarajevo, 8.-19. 2. 1984: 49 držav, 1.272 športnikov, 39 tekmovanj (na vrh)
Sarajevo je gostilo igre leta 1984. Otvoritveni govor je imel predsednik Mika Špiljak. V imenu športnikov je s tresočim glasom prisegel Bojan Križaj. Tujci so bili presenečeni nad gostoljubnostjo prebivalcev in organizatorjev. Za nepozabno predstavo v umetnostnem drsanju sta poskrbela Britanca Jane Torvill in Christopher Dean, ki sta za popolno izvedbo Ravelovega Bolera prejela same najvišje ocene (6,0) za umetniški vtis. Marja-Liisa Hämäläinen je dobila vse tri tekme v smučarskem teku. Finka je postala snežna kraljica iger. V hitrostnem drsanju sta se z dvema zlatima odličjema okitila Gaetan Boucher in Karin Enke.

Prvo medaljo za Jugoslavijo v zgodovini zimskih olimpijskih iger je prismučal Jure Franko. 21-letnik je bil po prvi vožnji četrti, v drugem nastopu pa si je z najboljšim časom zagotovil srebro. Za 23 stotink ga je ugnal Švicar Max Julen. Peto mesto je zasedel Boris Strel. Križaj je bil deveti v veleslalomu in sedmi v slalomu, kjer sta zmagala brata Phil in Steve Mahre. To so bile prve igre pod vodstvom legendarnega predsednika MOK-a Juana Antonia Samarancha.

Calgary, 13.-28. 2. 1988: 57 držav, 1.423 športnikov, 46 tekmovanj (na vrh)
V Calgaryju leta 1988 so bile igre prvič raztegnjene na 16 dni (3 vikendi). V alpskem smučanju sta bila prvič na sporedu kombinacija in superveleslalom.
V nordijski kombinaciji in smučarskih skokih so uvedli ekipno tekmo. Slovenski skakalci so pod jugoslovansko zastavo osvojili srebro. Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Matjaž Debelak in Miran Tepeš so zaostali le za Finci, za katere je blestel Matti Nykänen. Znani veseljak je dobil tudi obe posamični tekmi. Debelak si je na veliki napravi priskakal bron. Na srednji skakalnici je Tepeš končal na 4. mestu, po spornih sodniških ocenah je bron pripadel Čehoslovaku Jiriju Malecu. Uspeh skakalcev je dopolnila Mateja Svet. V slalomu si je prismučala srebro. Z ogromno prednostjo sekunde in 68 stotink je zmagala Švicarka Vreni Schneider. Mojca Dežman je slalom končala na 9. mestu. Schneiderjeva je bila nepremagljiva tudi v veleslalomu. Švicarka Maria Walliser je za osem stotink prehitela Svetovo, ki se je morala zadovoljiti s 4. mestom.

Tekme v hitrostnem drsanju so bile izpeljane v dvorani. Yvonne van Gennip je presenetila favoritinje s tremi zlatimi medaljami. Christa Rothenburger je slavila na 1.000 metrov. Sedem mesecev kasneje je v Seulu osvojila srebro v kolesarstvu in s tem postala edina športnica, ki je dobila odličje na zimskih in poletnih igrah v istem letu.

Nemška umetnostna drsalka Katarina Witt je ubranila olimpijski naslov. Vse tekme v alpskem smučanju so bile na umetnem snegu, Italijan Alberto Tomba je slavil v veleslalomu in slalomu.

Albertville, 8.-23. 2. 1992: 64 držav, 1.801 športnik, 57 tekmovanj (na vrh)
Slovenija je leta 1992 prvič nastopila na olimpijskih igrah kot samostojna država. Na slovesnosti ob odprtju 8. februarja je slovensko zastavo nosil Franci Petek. To so bile zadnje igre, ki so bile organizirane istega leta kot poletne. Samo 18 od 57 tekmovanj je bilo izvedenih v Albertvillu. Prvič je bilo na sporedu akrobatsko smučanje in hitrostno drsanje na kratke proge. Ženske so prvič tekmovale v biatlonu. V smučarskih tekih so Norvežani pobrali vse zmage. Björn Dählie in Vegard Ulvang sta oba osvojila tri zlate medalje. Hitrostna drsalka Bonnie Blair je dobila preizkušnji na 500 m in 1.000 m. Obe najdaljši tekmi sta pripadli Nemki Gundi Niemann.

16-letni Toni Nieminen je postal najmlajši olimpijski zmagovalec v zgodovini. Finec je zmagal na veliki skakalnici. Smučarka Petra Kronberger je bila zlata v slalomu in kombinaciji. Alberto Tomba je kot prvi alpski smučar uspel ubraniti naslov v veleslalomu, v slalomu pa ga je prehitel Norvežan Finn Christian Jagge. V kombinaciji je senzacionalno zmagal Italijan Josef Polig, ki se v svetovnem pokalu nikoli ni uvrstil med najboljše tri.

Slovenci niso posegli po samem vrhu. Smučarji skakalci so na ekipni tekmi zasedli 6. mesto, Franci Petek pa je bil osmi na veliki skakalnici. Nataša Bokal je v kombinaciji končala na 7. mestu.

Lillehammer, 12.-27. 2. 1994: 67 držav, 1.737 športnikov, 61 tekmovanj (na vrh)
Lillehammer je leta 1994 organiziral po mnenju mnogih najboljše zimske igre vseh časov. Že slovesnost ob odprtju 12. februarja na snežnem stadionu Lysgaardsbakkene je bila veličastna. Igre je odprl kralj Harald V. Norvežani so živeli z igrami, delalo je 9.054 prostovoljcev, poročalo je 6.633 novinarjev.

Slovenski alpski smučarji so navdušili s tremi bronastimi medaljami. 20. februarja je svoj veliki dan dočakala Alenka Dovžan. Presenetljivo je bila tretja v kombinaciji. Zmagala je Švedinja Pernilla Wiberg pred Švicarko Vreni Schneider. Katja Koren je končala na 6. mestu. Korenova je po prvi vožnji slaloma celo vodila, čeprav je imela štartno številko 33. Še ob vmesnem času je Katji kazalo na zlato, na koncu pa sta jo prehiteli Vreni Schneider in Avstrijka Elfi Eder. Zadnji dan iger je Jure Košir dopolnil slovensko bronasto zbirko. V drugi vožnji slaloma so mnogi tekmovalci odstopili, iz ozadja pa sta se prebila Alberto Tomba do srebra in Košir do brona. Zmagal je Avstrijec Thomas Stangassinger. Mitja Kunc je zasedel 4. mesto, za Koširjem je zaostal le za 9 stotink sekunde. Jens Weissflog je na veliki skakalnici ugnal domačega ljubljenca Espena Bredesena, ki je dobil tekmo na srednji napravi. Na moštveni tekmi je do zadnjega skoka vse kazalo na gladko zmago Japoncev, potem pa je njihov zadnji skakalec Masahiko Harada povsem odpovedal in pristal na vrhu doskočišča. Zlata so se veselili Nemci.

Hitrostni drsalec Johann Olav Koss je bil trikrat zlat (1.500, 5.000 in 10.000 m), vsakič pa je postavil tudi svetovni rekord. Italijanska tekačica Manuela Di Centa si je pritekla medaljo na vsaki preizkušnji. Zmagala je na 15 km v prosti tehniki in 30 km v prosti tehniki, druga je bila na 5 km klasično in zasledovalni tekmi. Z italijansko štafeto je osvojila še bron. Kanadčanka Myriam Bedard je dobila obe posamični biatlonski tekmi.

Vsa javnost je z nestrpnostjo pričakovala obračun umetnostih drsalk Nancy Kerrigan in Tonye Harding. 6. januarja je Kerriganovo napadel Shane Stant in ji poškodoval koleno. Najel ga je Jeff Gillooly, nekdanji mož Hardingove. Kerriganova je po zelo sporni odločitvi sodnikov osvojila 2. mesto, prva je bila Ukrajinka Oksana Bajul, gledalci pa so ji namenili daleč največji aplavz.

Nepozabne so bile tekaške tekme, ob progah se je zbralo prek 100.000 gledalcev. Björn Dählie je blestel, dvakrat je bil zlat, dvakrat pa srebrn. V prvi disciplini, teku na 30 km v prosti tehniki, ga je presenetil Thomas Alsgaard. Nepremagljiv je bil na 10 km klasično, prednost pa je obranil tudi na zasledovalni tekmi na 15 km prosto. V eni najbolj napetih štafetnih tekem v zgodovini iger je Italijan Silvio Fauner v ciljnem šprintu ugnal Dählieja.

Nagano, 7.-22. 2. 1998: 72 držav, 2.176 športnikov, 68 tekmovanj (na vrh)
Leta 1998 so se olimpijske igre po 26 letih znova vrnile na Japonsko. Olimpijski ogenj je prižgala umetnostna drsalka Midori Ito, prisegel pa je kombinatorec Kendži Ogivara. Prvič je bilo na sporedu deskanje na snegu in kerling, ženski hokej je bil na sporedu kot predstavitveni šport. Moški hokejski turnir je bil prvič odprt tudi za profesionalce. V finalu so Čehi s sijajnim Dominikom Haškom v golu premagali Ruse z 1:0.

Prav poseben dosežek je uspel Björnu Dählieju. Norvežan je igre začel zelo slabo, saj je imel napačno mažo na preizkušnji na 30 km v klasični tehniki, kjer je zmagal Finec Mika Myllylä. Na 10 km klasično si je pritekel zlato, v zasledovalni tekmi pa je dodal še srebro. V štafetni tekmi so se Norvežani oddolžili Italijanom za poraz v Lillehammerju. Thomas Alsgaard je v ciljnem šprintu prehitel Silvia Faunerja. Zelo napeta je bila kraljevska tekma na 50 km v prosti tehniki. Šved Niklas Jonsson in Dählie sta tekla skupaj, vendar je Björn štartal 30 sekund za Jonssonom. Kilometer pred ciljem je Jonsson silovito napadel, vendar je Dählie uspel rešiti 8 sekund prednosti in se vpisati v olimpijsko zgodovino kot najuspešnejši športnik na zimskih igrah. Ima kar 12 medalj, od tega 8 zlatih.

Kazujoši Funaki je bil junak skakalnih tekem. Na srednji skakalnici ga je presenetil Finec Jani Soininen, ki je povsem nepričakovano osvojil zlato. Primož Peterka, ki je v tej sezoni še drugič zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, je bil šesti.

Na veliki skakalnici se Funaki ni pustil presenetiti. Vseh pet sodnikov mu je dosodilo čisto dvajsetico za slog, kar je neverjeten dosežek. Drugi je bil Soininen, tretji pa Masahiko Harada. Peterka je bil peti, po koncu tekme je zelo obžaloval zamujeno priložnost za medaljo. Japonci so leteli kot kamikaze tudi na moštveni tekmi, Slovenci so razočarali z 10. mestom.

S 5. mestom na 15-km preizkušnji se je izkazala biatlonka Andreja Grašič. Vse do zadnjega streljanja ji je kazalo na medaljo.

V umetnostnem drsanju je Američanka Tara Lipinski postala najmlajša olimpijska zmagovalka v zgodovini, saj je bil stara le 15 let. Največ medalj so zbrali Nemci (12 zlatih, 9 srebrnih in 8 bronastih).

Avstrijski smučar Hermann Maier je na smuku spektakularno padel pri hitrosti 120 km/h. Odneslo ga je prek zaščitne ograje in vsi so najprej pomislili na najhujše. Herminator je kljub bolečinam dokazal, da je iz železa. Tri dni kasneje je gladko dobil superveleslalom, potem je deklasiral tekmece še v veleslalomu. Bronastega Švicarja Michaela von Grünigena je prehitel kar za sekundo in 18 stotink. Na 5. mestu je končal Jure Košir, ki je za von Grünigenom zaostal le 29 stotink. Smuk je presenetljivo dobil Francoz Jean-Luc Cretier, slalom pa Norvežan Hans Peter Buraas. Pri ženskah je bila dvakrat zlata Katja Seizinger. Nemka je dobila smuk in kombinacijo. V veleslalomu je naslov iz Lillehammerja ubranila Deborah Compagnoni. S tem je postala prva smučarka, ki je osvojila zlato medaljo na treh različnih igrah.

Salt Lake City, 8.-24. 2. 2002: 77 držav, 2.399 športnikov, 78 tekmovanj (na vrh)
Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so bile varnostne razmere v Salt Lake Cityju močno poostrene. Športnike in njihove spremljevalce so večkrat dnevno natančno pregledovali. Slovenski skakalci niso blesteli na obeh posamičnih tekmah. Primož Peterka je bil 10. na srednji, Robert Kranjec pa 11. na veliki skakalnici. Na ekipni tekmi so slovenski orli poleteli do brona. Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta so premagali Avtstrijce in Japonce, Norvežani so bili šele deveti. Blestel je predvsem Kranjec, ki je z daljavo dneva (133 m) v prvi seriji postavil osnovo za velik uspeh. Tudi boj za zlato je bil napet. Nemci so za desetinko točke ugnali Fince. Obe posamični tekmi je senzacionalno dobil Simon Ammann, ki pred temi igrami ni dobil niti ene tekme za svetovni pokal.

Medtem ko so se slovenski alpski smučarji lahko pohvalili le s tremi devetimi mesti, so se Hrvati veselili uspehov Janice Kostelić. Prismučala si je kar tri zlate in eno srebrno medaljo. Zmagala je v veleslalomu, slalomu in kombinaciji. V superveleslalomu jo je za 5 stotink sekunde prehitela presenetljiva zmagovalka Daniela Ceccarrelli. Pri moških je bil dvakrat zlat Norvežan Kjetil Andre Aamodt (superveleslalom in kombinacija), ki je postal najuspešnejši smučar v zgodovini iger (3 zlate, 2 srebrni in 2 bronasti medalji). V slalomu je presenetil Francoz Jean-Pierre Vidal.

Prava poslastica je bil finale v hokeju na ledu. Kanadčani so postali olimpijski prvaki po 50 letih, potem ko so s 5:2 odpravili Američane. Obe ekipi sta nastopili z zvezdniki iz Lige NHL.

Kralj biatlonskih tekem je bil Norvežan Ole Einar Björndalen, ki je pobral vse 4 zlate medalje, pri ženskah je bila Nemka Kati Wilhelm dvakrat zlata in enkrat srebrna. Na štafetni tekmi so Slovenke (Lucija Larisi, Andreja Grašič, Diana Grudiček in Tadeja Brankovič) zasedle 6. mesto. V nordijski kombinaciji je vsa slava pripadla Samppi Lajunenu. Finec je dobil obe posamični preizkušnji in poskrbel tudi za štafetno zmago.

Prava senzacija je bil uspeh avstralskega hitrostnega drsalca Stevena Bradburyja. Na 1.000 m dolgi progi se je srečno prebil do finala, kjer je bil na začetku popolnoma brez možnosti. Pred zadnjim ovinkom je za vodilno skupino zaostajal skoraj za pol kroga, potem pa so se vsi drsalci zaleteli med seboj, Bradbury pa je nič kriv nič dolžen pridrsal do zlata.

Črna pika iger je bil doping v smučarksih tekih. Mednarodni olimpijski komite je španskega smučarskega tekača Johanna Mühlegga, nosilca treh zlatih medalj, zaradi prepovedanih poživil izključil z iger. Pozneje so mu odvzeli vse medalje. V njegovi krvi so našli darbepoetin, ki podobno kot prepovedani hormon eritropoitein (EPO) spodbuja rdeča krvna telesa. MOK je z iger zaradi dopinga izključil tudi rusko tekačico Lariso Lazutino in ji odvzel zlato kolajno, ki jo je osvojila v teku na 30 km, ter Olgo Danilovo, ki so jo diskvalificirali na tej preizkušnji. Tudi Lazutina in Danilova sta bili pozitivni na darbepoetin. V šprintu na 1,5 km se je s 7. mestom izkazala Andreja Mali. Petra Majdič je bila deveta na zasledovalni tekmi in 10. na 15 km klasično.

Najboljšo posamično uvrstitev v Salt Lake Cityju je od 41 slovenskih športnikov dosegel deskar Dejan Košir, ki je bil v paralelnem veleslalomu peti. Pred tekmo je veljal za enega izmed favoritov, svoje sanje je nato izpolnil leto kasneje v Kreischbergu, kjer je postal svetovni prvak.

Američani so naredili poseben šov ob podelitvah odličij najboljšim v centru mesta. Vsaki podelitvi kolajn so prvič v zgodovini olimpijskih iger sledili koncerti popzvezdnikov. Vstop je bil prost. Vreme je prirediteljem zelo pomagalo, saj jim ni bilo treba ničesar odpovedati. Cene na olimpijskih prizoriščih in ob njih so bile astronomske. Hot dog ali juha sta stala pet dolarjev.

Torino 10.-26. 2. 2006: 85 držav, 2.508 športnikov, 84 tekmovanj(na vrh)

Na olimpijskih igrah v Torinu so Avstrijci prevladovali v alpskem smučanju, osvojili so kar 14 od 30 podeljenih medalj, prav tako je Južna Koreja osvojila 10 od 24. medalj v hitrostnem drsanju na kratke proge, predvsem sta blestela Sun-Ju Jin, ki je osvojila tri zlate medalje in Hjun-Soo An, ki je osvojil tri zlata in bron. Nosilec treh odličij je bil tudi nemški biatlonec Michael Greis. Hitrostna drsalka Cindy Klassen je skupno osvojila 5 medalj v šestih tekmovalnih disciplinah in Claudia Peschstein zlato in srebro ter postala prva športnica, ki je v karieri skupno osvojila 9 olimpijskih medalj v hitrostnem drsanju na zimskih olimpijskih igrah. V smučarskih tekih je trener Norveške Bjørnar Håkensmoen pokazal pravo športnost, saj je, ko si je Kanadčanka Sara Renner zlomila palico, posodil svojo, ki je bila sicer 12 cm predolga, in tako omogočil kanadski ekipi, da je osvojila srebro v ekipnem šprintu in preprečil kolajno Norveški, ki se je uvrstila na 4. mesto.

Slovenski tekmovalci niso uspeli poseči po kolajnah, najbližja je bila Petra Majdič, ki je na 15 km dvojnem zasledovanju po prvih 7,5 km bila vodilna, vendar je v drugi polovici v prosti tehniki izgubila vodstvo in končala na 11. mestu, prav tako jo je do kolajne na 10 km klasično ločilo slabih 10 sekund. Predvsem so razočarali smučarski skakalci, ki so se komajda uvrstili med trideseterico, tudi Tini Maze na veleslalomu ni uspela uvrstitev med deseterico.

Predstavili sta se dve novi disciplini, in sicer ekipno zasledovanje v hitrostnem drsanju in deskarski kros v deskanju na snegu. Prvič v zgodovini zimskih olimpijskih iger je medaljo osvojila Latvija, Kanadčan Duff Gibson je z 39. leti postal najstarejši nosilec zlate olimpijske medalje in Američan Shani Davis prvi temnopolti tekmovalec, ki je osvojil zlato na posamični tekmi.