Hrvaška deli usodo večine evropskih držav, ki se spopadajo s krizo. Foto: EPA
Hrvaška deli usodo večine evropskih držav, ki se spopadajo s krizo. Foto: EPA

Finančni minister Slavko Linić je dejal, da bodo varčevalni ukrepi, ki so jih začeli izvajati letos z ukinitvijo bonusov iz kolektivnih pogodb, kot so božičnice in regresi, ter nov način obračuna nadomestila za stroške prevoza, veljali tudi v prihodnjem letu. Ker ocenjujejo, da ni več potrebe po poseganju v plače, načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju.

Kako se bo gibal BDP?
Linić vztraja, da bo država letos končala z ničelno rastjo bruto domačega proizvoda (BDP), čeprav je državni zavod za statistiko v četrtek objavil, da je BDP v drugem trimesečju realno nižji za 2,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Za večjo finančno disciplino
Pojasnil je tudi vladni predlog zakona o finančnem poslovanju, ki ga je vlada v četrtek poslala v sabor in s katerim skuša zmanjšati nelikvidnost. Notranji dolg Hrvaške se je namreč povzpel na 44 milijard kun ali slabih šest milijard evrov. Predlog zakona določa, da morajo državni organi in organi lokalne samouprave svoje obveznosti plačati v 30 dneh, zasebni podjetniki pa v 60 dneh. Za kršilce zakona so predvidene finančne kazni.

Kot je dodal Linić, skušajo z določitvijo rokov poslati sporočilo vsem gospodarstvenikom, da morajo skrbeti za izplačilo plač in plačilo obveznosti do upnikov.

Ob tem je napovedal, da bodo skušali pomagati podjetjem v težavah, ki imajo zagotovljene trge in konkurenčne proizvodne programe. Obenem od lokalne samouprave pričakuje, da bo sledila primeru vlade in znižala stroške.

Ocenil je tudi, da bodo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki bo predvidoma stopil v veljavo 1. oktobra, lahko uredili stanje v približno 60.000 podjetjih, ki ne jemljejo resno svojih finančnih obveznosti.