Najvidnejša vloga v mednarodni skupnosti je Sloveniji pripadla med predsednikovanjem Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Foto: EPA
Najvidnejša vloga v mednarodni skupnosti je Sloveniji pripadla med predsednikovanjem Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Foto: EPA
Janez Drnovšek in Kofi Anan leta 2006
V Združenih narodih je najbolj odmevalo opozarjanje slovenskega predsednika Janeza Drnovška na genocid v sudanski pokrajini Darfur. Foto: EPA
Nato - slovenska in slovaška zastava
Ena od nočnih mor slovenske prepoznavnosti je zamenjevanje Slovenije s Slovaško in nasprotno. Foto: EPA
Padec italijansko-slovenske meje 21. decembra 2007 na Fernetičih
Vključevanje v Evropsko unijo so državljani Slovenije tudi najbolj občutili - od 21. decembra 2007 na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko zaradi "schengena" ni več mejnega nadzora. Foto: EPA

Najpomembnejša prelomnica v sodobni slovenski zgodovini je bilo dogajanje ob koncu leta 1990 in prvi polovici leta 1991. Vzporedno z osamosvojitveno vojno so stekla prizadevanja po mednarodnem priznanju nove države, ki ji je samostojnost in neodvisnost ob rojstvu priznavala le jugoslovanska sotrpinka Hrvaška. Zagreb je prvi priznal Slovenijo 26. junija 1991.

Priznanja iz razpadajoče Sovjetske zveze
Od Brionov in tamkajšnjega sporazuma o trimesečnem moratoriju, ki je končal vojno in začasno zamrznil osamosvajanje, je bilo mednarodno priznanje najpomembnejši cilj novorojene države. Med negotovim poletjem so sledila le priznanja držav, ki so se otresale sovjetskih spon (Litva, Gruzija, Latvija, Estonija, Ukrajina).

Nemčija sprožila evropsko priznanje
Pravi preboj se je zgodil ob koncu leta 1991, ko je zaradi silovite vojne na Hrvaškem postalo jasno, da je Jugoslavija stvar preteklosti. 19. decembra 1991 je Islandija kot prva "stara" država priznala neodvisno Slovenijo, a novica dneva je bilo priznanje z odlogom, ki je prišlo iz Bonna in Stockholma. Evropska gospodarska velesila Nemčija je ob podpori Švedske priznala realnost in novi državi Slovenijo in Hrvaško. Uradno priznanje je bilo odloženo do 15. januarja 1992, ko so novo državno tvorbo uradno priznale Evropska gospodarska skupnost in večina njenih članic.

Vatikan dva dni prej, Rim dva dni pozneje
Dva dni predtem, 13. januarja 1992, je Slovenijo priznala najmanjša država na svetu, ki pa se ponaša z enim največjih diplomatskih vplivov na svetu - Vatikan. Avstrija in Madžarska sta novo sosedo priznali 15. januarja, Italija pa kot zadnja izmed sosed dva dni pozneje.

176. zastava pred Stekleno palačo
Po priznanju Rusije (14. februarja 1992) in na koncu tudi ZDA (7. aprila 1992) ni bilo več dvomov, da bo Slovenija obstala kot država. 22. maja 1992 je sledil veliki dan, ko je velika večina v Generalni skupščini Združenih narodov sprejela Slovenijo za 176. polnopravno članico Združenih narodov. Do trenutka, ko je pred palačo ZN-a ob Vzhodni reki (East river) zaplapola sveža, a nekoliko zmečkana slovenska zastava, je Slovenijo priznalo natanko 61 držav.

Smerokaz - Evropska unija in Nato
Pojavil se je naslednji veliki mednarodni cilj - članstvo v Evropski uniji in Natu. Slovenija je članica Sveta Evrope postala 14. maja 1993. Pridružitveni sporazum z Evropsko unijo je bil podpisan leta 1996, polnopravna članica Evropske unije pa je postala 1. maja 2004. Dober mesec predtem je država postala tudi članica Nata (29. marca 2004). Od januarja do julija 2008 je Slovenija kot prva izmed novih članic uspešno predsedovala Evropski uniji. To obdobje velja za obdobje, ko je imela Slovenija največji vpliv in težo na mednarodnem prizorišču.

Serija predsedovanj: VS ZN, EU, Svet Evrope ...
Prvi diplomatski vrhunec je Slovenija doživela v letih 1998-1999, ko je bila nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. V tem času se je izkazala z ustvarjalnim in h konsenzu naravnanim aktivizmom. VS-ju je Slovenija predsedovala avgusta 1998 in novembra 1999. Slovenija znova lobira za sedež v Varnostnem svetu za obdobje 2012-13.

Slovenija je predsedovala Ovseju - Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi v letu 2005. Slovenska država je vodila svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo v letih 2006-2007. V drugi polovici leta 2009 je Slovenija vodila Svet Evrope. V letu 2011 se je v Ljubljani naselila novoustanovljena agencija Evropske unije - Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Članica 48 mednarodnih teles
Slovenska država je tudi članica vseh pomembnejših finančnih ustanov, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj. Skupno je Slovenija polnopravna članica v 48 vplivnejših svetovnih združenjih, med katerimi je tudi Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Vključevanja v razne mednarodne organizacije so se zaokrožila lani, ko je bila kot 33. država sprejeta v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

Od BiH-a, Kosova in Afganistana
Slovenija ima z 29 državami sklenjene sporazume o vojaškem sodelovanju, med njimi je najdejavnejša izmenjava z ZDA. Država sodeluje v petih večjih regionalnih mirovnih telesih. Slovenska vojska je sodelovala pri številnih mednarodnih misijah Združenih narodov, Nata in Evropske unije. Najštevilčnejše so bile misije v Bosni in Hercegovini, Kosovu in Afganistanu, v zadnjih dveh so vojakinje in vojaki prisotni tudi ob 20-letnici slovenske države.