Skrb za podnebje postaja vse pomembnejša tema v svetovni politiki in 190 državam se je na konferenci na Baliju le uspelo dogovoriti o načrtu pogajanj, ki naj bi vodila do sporazuma glede ukrepov proti segrevanju ozračja. Foto: EPA
Skrb za podnebje postaja vse pomembnejša tema v svetovni politiki in 190 državam se je na konferenci na Baliju le uspelo dogovoriti o načrtu pogajanj, ki naj bi vodila do sporazuma glede ukrepov proti segrevanju ozračja. Foto: EPA

Dogajanje na Bližnjem vzhodu tudi letos ni bilo nič bolj mirno kot leta poprej. Irak pretresa nasilje, eksplozije, mrtvi in ranjeni so še vedno del vsakdana, Američani s predsednikom Georgeem Bushem na čelu pa še vztrajajo v državi in so prepričani, da bodo v nemirnem Iraku zagotovili mir. Tudi spor med Izraelci in Palestinci še skrbi mednarodno skupnost, če pa je korak naprej prinesla mirovna konferenca v Annapolisu, bo pokazalo šele prihodnje leto. Iran s svojim jedrskim programom razburja svetovno javnost, predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa ostaja upornik, ki se ne bo vdal zahtevam zahodnih držav.

Pestro dogajanje na Balkanu
Tudi na Balkanu je leto minilo v pestrem dogajanju. Srbija se vrti okoli prihodnjega statusa Kosova, ki napoveduje, da bo dokončno in enostransko razglasilo neodvisnost, in sodelovanja s Haaškim sodiščem, ki po mnenju glavne tožilke Carle Del Ponte ni bilo zadovoljivo. Na Hrvaškem je postalo vroče proti koncu leta, ko se je začela kampanja za parlamentarne volitve, vlado pa bo, kot vse kaže, sestavil dosedanji premier in predsednik HDZ-ja Ivo Sanader. BiH kljubuje Evropski uniji, saj voditelji stank nočejo reformirati policije, kar je eden ključnih pogojev za priključitev države EU-ju, Črna gora pa je v drugi polovici leta dobila svojo prvo ustavo.

Evropo so zaznamovale menjave na oblasti v nekaterih državah, najbolj odmevna je bila zagotovo majska zmaga Nicolasa Sarkozyja, ki je postal eden najbolj aktivnih in opaznih voditeljev držav, eden bolj pričakovanih pa je bil tudi poraz Jaroslava Kaczynskega in zmaga Donalda Tuska na parlamentarnih volitvah na Poljskem.

Georgeu Bushu se čas izteka
ZDA še vedno delujejo pod taktirko Georgea Busha in njegove administacije, a se Bushevi vladavini bliža konec. Boj za njegovega naslednika je že v polnem teku, med republikanci najbolje kaže nekdanjemu newyorškemu županu Rudyju Giulianiju, v demokratskih vrstah pa se bije boj med Barackom Obamo in Hillary Clinton. Menjava oblasti pa se obeta tudi Rusiji, kjer bo Vladimir Putin marca zapustil predsedniški položaj, ne pa tudi vajeti oblasti v državi.

Latinska Amerika s Hugom Chavezom in Evom Moralesom na čelu še vedno kljubuje Ameriki in njenemu svetovnemu vplivu, vse več pa je ugibanj o dolgoletnem kubanskem voditelju Fidelu Castru in njegovem zdravju. "El comandante" se sicer občasno pojavi v javnosti in napiše kakšen članek za časopis Granma, a je njegova vrnitev na oblast vse manj verjetna.

Črna celina ostaja pozabljena
Afrika ostaja bolj ali manj pozabljena celina, ki ni v središču zanimanja mednarodne skupnosti, nasilje pa še vedno pretresa Darfur, Somalijo in ostale države črne celine. Na Japonskem je prišlo do menjave oblasti - Šinza Abeja je na premierskem stolčku zamenjal Jasuo Fukuda, Severna Koreja pa se je delno uklonila zahtevam mednarodne skupnosti in opazovalcem Mednarodne agencije za jedrsko energijo dovolila nazaj v državo ter zaprla enega od svojih jedrskih obratov.

Grega Valenčič in Brina Tomovič

Bolivijski predsednik Evo Morales in venezuelski predsednik Hugo Chavez sta še zmeraj vodilna levičarska voditelja v Latinski Ameriki in glavna nasprotnika politike ameriškega predsednika Georgea Busha. Morales ima za seboj uspešno leto, saj mu je uspela potrditev novega osnutka ustave, ki predvideva več pravic za staroselska ljudstva, medtem ko Chavez ni uspel s predlogom ustavnih sprememb, ki bi mu omogočile neomejeno število predsedniških mandatov, kar so volivci na referendumu zavrnili s tesno večino. Foto: EPA
Po strmoglavljenju islamskih skrajnežev se je zdelo, da Somalijo čakajo mirnejši časi, ki pa jih ta nemirna država na afriškem rogu najbrž ne bo še dočakala tako kmalu, saj je letos nasilje terjalo več tisoč žrtev, največ v prestolnici Mogadiš. Foto: EPA
Razdeljena in nemočna ruska opozicija je organizirala številne shode, ki pa so bolj kot v domači javnosti odmevali v tujini. Da večina prebivalcev zaupa predsedniku Vladimirju Putinu, se je pokazalo na decembrskih parlamentarnih volitvah, kjer je prepričljivo zmagala prokremljska stranka Enotna Rusija. Foto: EPA
Ruski predsednik Vladimir Putin je avgusta presenetil, ko je svoje mišičasto oprsje nastavil fotografskim objektivom in poskrbel, da so fotografije iz piknika v Sibiriji obkrožile svet. Putin je skozi vse leto mišice razkazoval tudi na svetovnem političnem prizorišču, kjer si želi, da bi Rusija znova igrala vidnejšo vlogo, kot je bilo to v časih nekdanje Sovjetske zveze. Foto: EPA
Voditelji in zunanji ministri držav članic EU-ja so v Lizboni slovesno podpisali novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki naj bi povezavi omogočila učinkovitejše delo in okrepila njeno vlogo na mednarodnem političnem prizorišču. V imenu Slovenije sta jo podpisala premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel. Foto: EPA
Da znajo biti zasedanja kitajskega ljudskega kongresa zelo naporna dokazujejo delegati, ki se niso mogli premagati in so kar družno zadremali v poslanskih klopeh. Foto: EPA
Kubanci so vestno spremljali vse novice o zdravstvenem stanju svojega voditelja Fidela Castra, ki se v javnosti sicer ni pojavil, je pa objavil kar nekaj člankov v kubanskem časopisu Granma, kjer je predvsem napadal ameriško imperialistično politiko. Foto: EPA
Palestinsko gibanje Hamas je junija prevzelo nadzor nad območjem Gaze, od koder so pregnali pripadnike rivalskega gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Medtem ko Hamas ne priznava Izraela in se z njim noče pogajati, pa je pragmatični Abas z izraelskim premierjem Ehudom Olmertom začel pogovore, ki naj bi vodili do oblikovanja neodvisne palestinske države. Foto: EPA
V Mjanmaru, nekoč Burmi, je vladajoča vojaška hunta nasilno zatrla množične proteste, ki so jih vodili budistični menihi. Nekateri med njimi so za zahteve po demokratičnih spremembah tudi žrtvovali življenje. Hunta, ki je na oblasti že 45 let, se kljub pritiskom domače in tuje javnosti še vedno ne misli odpovedati vladanju. Foto: EPA
Papež Benedikt XVI. se lahko zahvali pazljivim in urnim varnostnikom, ki so takoj zaustavili 27-letnega Nemca, ko je ta preskočil ograjo na Trgu svetega Petra in skušal skočiti na papežev avtomobil. Dogodek je obudil spomine na leto 1981, ko je bil pokojni papež Janez Pavel II. žrtev neuspelega poskusa atentata. Foto: EPA
V nemškem mestu Heiligendamm je potekalo vrhunsko zasedanje skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8), kjer so voditelji razpravljali o perečih svetovnih problemih. Tudi tokratno srečanje ni minilo brez protestnikov, ki so se zgrnili v mesto ob obali Baltskega morja in od voditeljev zahtevali odločna dejanja v boju proti revščini in segrevanju ozračja. Foto: EPA
V začetku leta je kazalo, da bo zaradi vse hujšega sektaškega nasilja Irak zajela državljanska vojna, zato so se ZDA odločile za obsežno varnostno operacijo in v nemirno državo napotile dodatnih 30.000 vojakov. Opreacija je prinesla nekaj uspeha, saj se je v drugi polovici leta število žrtev začelo zmanjševati, nazaj v domovino pa so se vrnili tudi številni iraški begunci. Foto: EPA
Na predsedniških volitvah v Franciji je zmagal energični konservativec Nicolas Sarkozy, ki je obljubil gospodarsko prenovo države in otoplitev odnosov z ZDA, ki so se skrhali zaradi francoskega nasprotovanja ameriški vojaški avanturi v Iraku. Sreča v politiki pa Sarkozyju ni prinesla sreče v ljubezni, saj se je nekaj mesecev po zmagi na volitvah ločil od svoje žene Cecilie. Foto: EPA
Leto 2007 bi moralo prinesti rešitev za prihodnji status Kosova, vendar tudi podaljšanje neposrednih pogovorov med Srbi in kosovskimi Albanci ni prineslo nobenega napredka. Beograd pokrajini ponuja široko avtonomijo, na kar pa v Prištini ne pristajajo in zahtevajo neodvisnost, ki naj bi jo razglasili v novem letu. Foto: EPA
Hrvati so se novembra odpravili na parlamentarne volitve, ki so zmago prinesle vladajočemu HDZ-ju premierja Iva Sanaderja, opozicijski SDP Zorana Milanovića pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom, čeprav so nekatere predvolilne ankete napovedovale njegovo zmago. Foto: EPA
Za ameriškim predsednikom Georgeem Bushem je naporno leto, saj so ga zapustili številni tesni sodelavci, njegova priljubljenost pa je padla na doslej najnižjo točko. Vseeno je Bush pokazal, da zna biti sproščen in je takole zaplesal afriški ples na vrtu Bele hiše ob dnevu boja proti malariji. Foto: EPA
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je novembra dosegel simbolno zmago, ko so ameriške obveščevalne službe ugotovile, da je Iran leta 2003 ustavil program razvoja jedrskega orožja, kar je v nasprotju s stališči Busheve administracije, ki je zatrjevala, da islamska republika pospešeno razvija jedrsko bombo. Foto: EPA
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili se je jeseni soočil z največjimi protesti po žametni revoluciji pred štirimi leti. Opozicija predsedniku očita korupcijo in avtoritarnost, kar je Sakašvili odločno zavrnil in krivdo za proteste pripisal sosednji Rusiji, s katero kavkaška država ni v ravno najboljših odnosih. Foto: EPA
V ZDA so letos podprli kar nekaj toplotnih rekordov, prebivalce New Yorka pa je avgusta presenetil celo tornado, ki je redek pojav za ta del države. V več kot tisoč tornadih, ki so prizdeli ZDA, je sicer življenje izgubilo skoraj sto ljudi. Foto: EPA
Grčijo so poleti prizadeli katastrofalni požari, v katerih je življenje izgubilo več kot 60 ljudi. Na vlado se je takoj vsul plaz kritik zaradi počasnega in neustreznega odziva, vendar je konservativni premier Kostas Karamanlis s tesno večino vseeno zmagal na septembrskih parlamentarnih volitvah. Foto: EPA
Zaposleni v največjem proizvajalcu avtomobilov na svetu, ameriškem General Motorsu, so prvič po letu 1970 razglasili splošno stavko, ki je povzročila nemalo težav v proizvodnji. Okoli 73.000 zaposlenih v 80 tovarnah po ZDA se je vrnilo na delo, potem ko se je sindikat z vodstvom podjetja dogovoril o ustanovitvi posebnega pokojninskega sklada, kar je bila glavna zahteva stavkajočih. Foto: EPA
Od državljanske vojne v Sierri Leone je minilo pet let, vendar se zahodnoafriška država še vedno nahaja na nehvaležnem drugem mestu najrevnejših držav na svetu. Deklice na sliki so ene izmed srečnejših otrok, ki si lahko privoščijo šolanje in tako tudi upanje na boljšo prihodnost. Foto: EPA
Več kot šestina človeštva oziroma 1,2 milijarde ljudi je prisiljenih preživeti z manj kot dolarjem na dan. Številni med njimi, kot Filipinec na fotografiji, se morajo preživljati tudi s prebiranjem smeti na smetiščih. Foto: EPA
Gorske gorile so že nekaj časa med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami na svetu. Na vzhodu DR Konga, kjer živi polovica od 700 gorskih goril, jih najbolj ogrožajo divji lovci in virus ebola. Zaradi nasilja, ki ni pojenjalo tudi po koncu vojne, imajo čuvaji v narodnih parkih kot e Virunga nemalo težav pri nadzorovanju ljubkih živali. Foto: EPA