Raziskovalci pravijo, da ugotovitve, ki temeljijo na vladnih statistikah, predstavljajo najslabšo mednarodno statistiko diskriminacije "naključnih" preiskav.

Številke se nanašajo na člen, ki omogoča policistom, da ustavijo in preiščejo ljudi brez utemeljenega suma. Prav ta člen naj bi bil glavni vzrok za avgustovske nasilne proteste v Angliji.
Analiza londonske School of Economics (LSE) in Open Society Justice Initiative kaže, da je bilo v preteklih 12 mesecih 29,7-krat bolj verjetno, da bodo ustavili in preiskali temnopolto osebo. Leto prej je bilo to 26,6-krat, leta 2009 pa "le" 10,7-krat.

Naraščajoča zaskrbljenost zaradi škodljivih učinkov te politike na temnopolte skupnosti je Scotland Yard prejšnji teden spodbudila, da naznani revizijo spornega člena, ki je postal osrednji element pri Yardovi strategiji boja proti nasilju z noži, ki se je v Angliji močno razpaslo.
Ali člen krši evropsko konvencijo?
Ločena analiza je pokazala še, da je manj kot 0,5 odstotka preiskav po omenjenem členu vodilo do aretacij zaradi posedovanja nevarnega orožja, kar je petkrat manj kot pred desetletjem.
Dr. Michael Shiner iz aktivistične skupine StopWatch in centra za kriminologijo na LSE, je za Guardian dejal: "Bolj kot kadar koli prej je nujno potrebno, da imamo pravično in odgovorno politiko. Vse prepogosto se prizadete skupnosti pritožujejo zaradi neprimernih taktik, pa se jih le ignorira ali pa, kar je še huje, se jim reče, da nimajo prav. Preiskave, za katere utemeljen sum ni potreben, ljudi še posebej delijo in bi se jih moralo izvajati zmerno, če sploh."

V petek je neodvisna komisija za obravnavo pritožb, ki letijo na policijo (IPCC), priznala, da so naključne preiskave, ki ne vodijo do aretacije, sovražne in "skrajno vsiljive". Pripravlja pa se tudi pravna pobuda, da se člen, ki naj bi bil "nezdružljiv" z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, umakne.