Premogovnik pri mestu Welzow v deželi Brandenburg. Foto: EPA
Premogovnik pri mestu Welzow v deželi Brandenburg. Foto: EPA

Denar bodo dežele porabile za ustanovitev raziskovalnih inštitutov, industrijskih obratov, porabile ga bodo za izboljšanje infrastrukture – za graditev dodatnih železniških povezav predvsem med mesti v nekdanjih vzhodnonemških deželah. Gre za prvi tak zakon v zgodovini Nemčije.

Nemška vlada se je premišljeno lotila projekta zapiranja rudnikov in termoelektrarn na premog, ki večinoma ležijo v že tako nekoliko bolj zaostalih nekdanjih vzhodnonemških deželah, kot so Saška, Brandenburg, Saška – Anhalt, pa tudi na Zahodu v Severnem Porenju – Vestfaliji. Zakon o strukturnih spremembah na teh področjih bo začel veljati takoj, ko bosta do podrobnosti izdelana načrt in časovnica o zapiranju rudnikov in elektrarn, kar naj bi se zgodilo do konca leta.

Vlada želi s 40 milijardami evrov ustvariti tudi nova delovna mesta. Prvič v zgodovini Zvezne republike Nemčije bo zvezna vlada zagotovila, da bodo v strukturnem preobratu nova delovna mesta ustvarjena, preden bodo izginila stara.

Poleg infrastrukture potrebna tudi nova perspektiva

14 milijard evrov bo šlo v prihodnjih 20 letih neposredno deželam za naložbe, ki jih bodo z desetimi odstotki sofinancirale tudi one same. 26 milijard bo vlada namenila za lastne projekte – raziskave in infrastrukturo. Strokovnjaki opozarjajo, da morajo te dežele, kjer se ljudje le odseljujejo, poleg boljše infrastrukture dobiti številne dodatne nove perspektive – vrtce, šole, kulturne institucije, da bodo postale privlačne tudi za življenje.

Zakon so sprejeli tik pred deželnimi volitvami v Brandenburgu in deželi Saški, ki bodo v nedeljo in kjer ima skrajno desna Alternativa za Nemčijo veliko podporo.