Na slovesnosti v kubanskem mestu Santa Clara se je množica ljudi zbrala s podobami Cheja v rokah. Foto: Reuters
Na slovesnosti v kubanskem mestu Santa Clara se je množica ljudi zbrala s podobami Cheja v rokah. Foto: Reuters
Buenos Aires
Portret Ernesta Cheja Guevare (desno) ter njegovega prijatelja in mentorja Fidela Castra pred veleposlaništvom v Argentini. Foto: Reuters
Che Guevara
Obraz Cheja Guevare se pojavlja povsod - na majicah, plakatih in stenskih poslikavah. Foto: Reuters
Kuba
Simbolika Cheja Guevare je še vedno zelo navzoča na kubanskih šolah. Otroci pouk začnejo z dvignjeno pestjo in pesmijo, tudi na prireditvah pa se spominjajo revolucionarja. Foto: Reuters
Susana Osinaga Robles
Bolniška sestra Susana Osinaga Robles na kraju v Vallegrandeju, kjer je pred 50 leti umila truplo Cheja Guevare. Foto: Reuters

Na Kubi, kjer šolarji pouk še vedno začnejo z dvignjeno pestjo in pesmijo "Pionirji za komunizem, takšni bomo kot Che", je spominsko slovesnost vodil kubanski predsednik in Chejev prijatelj Raul Castro. V Santa Clari v osrednjem delu države, kjer stoji mavzolej revolucionarju, ki so ga 9. oktobra 1967 v Boliviji ubile enote bolivijske vojske, izurjene pod vodstvom ameriške obveščevalne agencije Cia, se je Cheju poklonila množica ljudi s njegovimi podobami v rokah.

Kubanski predsednik in Che sta se skupaj borila v kubanski revoluciji, ki jo je vodil lani umrli Raulov brat, Fidel Castro. Z revolucijo so leta 1959 strmoglavili tedanjega kubanskega voditelja Fulgencia Batisto. Na slovesnosti so predvajali tudi posnetek trenutka, ko Fidel Castro oznani smrt Cheja Guevare in kubanske otroke nagovori z znanim sloganom, "naj bodo kot Che".

V Boliviji bo na spominski slovesnosti ob obletnici Chejeve smrti tokrat prvič sodelovala vojska. "Želimo, da bi bil to trenutek enotnosti za bolivijsko ljudstvo," je pojasnil predstavnik bolivijske vlade Alfredo Rada. Ob tem je poudaril, da so okoliščine drugačne kot leta 1967, ko je protikomunistični bolivijski predsednik Rene Barrientos izdal ukaz za usmrtitev ranjenega vodje gverilcev Cheja. Zdajšnji bolivijski predsednik Evo Morales velja za gorečega Chejevega oboževalca.

Slovesnosti v Boliviji se bodo udeležili tudi štirje Chejevi otroci. "Če ne bi leta 1967 umrl v Boliviji, bi bila Latinska Amerika zdaj svobodna, suverena, neodvisna in socialistična, tako kot je želel," je za AFP v Argentini dejal revolucionarjev brat Juan Martin Guevara.

Neustrašni heroj ali krvoločni radikalec?
S smrtjo se je rodil mit Cheja kot poosebljenega uporništva. Fidel Castro ga je v govoru pred milijonsko množico ljudi v času tridnevnega žalovanja po smrti označil za "umetnika revolucionarnega boja". Njegovi podporniki in oboževalci ga vidijo kot vzorčni primer predanosti in požrtvovalnosti, njegovi nasprotniki kot brutalnega in radikalnega krvoločneža, je za BBC zapisal Will Grant. V vsakem primeru pa se na Kubi izteka obdobje Chejeve generacije - ko bo predsednik Raul Castro prihodnje leto zapustil položaj, bo družina Castro oblast predala prvič po 60 letih.

Che je v desetletjih po smrti postal popikona po vsem svetu, ki so ga preplavili zanj značilne baretke ter majice in posterji z njegovo podobo. "Mislim, da sta podobi Jezusa Kristusa in Cheja najbolj prepoznavni na svetu," je dejal revolucionarjev 74-letni brat Juan Martin.

Simbol Kube rojen v Argentini
Ernesto Guevara se je rodil 14. junija 1928 v argentinskem mestu Rosario. V letih 1952 in 1953 je potoval po Latinski Ameriki, pri čemer ga je globoko pretresla neenakost na celini. Po vrnitvi domov je sklenil študij medicine. Njegovo popotovanje so ovekovečili v filmu Motoristov dnevnik iz leta 2004.

Po vsem, kar je videl, se je odločil, da se bo boril za spremembe v družbeni ureditvi Latinske Amerike. Njegovo življenje se je drastično spremenilo leta 1955, ko je v Mehiki srečal Fidela Castra in se pridružil njegovemu gverilskemu boju na Kubi. Na začetku 60. let prejšnjega stoletja je skupaj s Castrom nadzoroval zatiranje protirevolucionarjev, nekaj časa pa je bil tudi vodja kubanskega ministrstva za industrijo in centralne banke.

Njegova želja je bila razširiti revolucijo še drugam. Leta 1965 se je poslovil od Castra in mu v odstopnem pismu zapisal: "Drugi narodi po svetu potrebujejo mojo skromno pomoč."

Smrt v Boliviji
Najprej je vodil skupino kubanskih revolucionarjev, ki so se v Kongu borili z marksističnimi gverilci, konec leta 1966 pa je odpotoval v Bolivijo. Tam je 11 mesecev vodil manjšo uporniško skupino, a so ga v gorah izsledili, obkolili in ranili pripadniki bolivijske vojske in agenti Cie. Dan zatem, 9. oktobra 1967, so ga ubili v šoli v kraju La Higuera v starosti 39 let. Skupaj z njim je umrla tudi revolucija v Boliviji.

Vojska je njegovo truplo kot trofejo postavila na ogled v mestu Vallegrande. S podobami, ki so v tisku obkrožile svet, se je rodil mit o Cheju kot mučencu.

Tri desetletja pozneje je Fidel Castro dal izkopati posmrtne ostanke svojega soborca iz groba v Boliviji in jih prenesti v mavzolej v Santa Clari.