Vstaja je izbruhnila 19. aprila 1943, ko so v geto prišli nacisti, da bi prebivalce odpeljali v koncentracijska taborišča, a so jih judovski uporniki pričakali s streli.

Nacisti so na napad odgovorili in na upornike streljali tudi s topovi, naslednji dan pa začeli sistematično požigati hiše. Številni prebivalci so umrli v gorečih hišah, drugi ob skoku skozi okna, preživele pa so nacisti odpeljali na judovsko pokopališče. Posamezne skupine varšavskih Judov so nadaljevale boj do 25. maja, do začetka junija pa so Nemci polovili še zadnje posamične upornike.

Vstaja v varšavskem getu velja za najdaljši posamični upor Judov med drugo svetovno vojno. V mesec dni trajajoči vstaji jih je bilo ubitih okoli 13.000, od tega so jih skoraj polovico zakopali žive. Več kot 50.000 ljudi pa so odpeljali v nacistična koncentracijska taborišča, največ v Treblinko.

Vstaja v varšavskem getu je že med vojno postala simbol poguma in bojevitega duha Judov, ki niso želeli križem rok sprejeti nacističnih pomorov.

Nacisti so ob koncu vstaje geto dobesedno zravnali z zemljo, zloglasni nacistični poveljnik Jürgen Stroop pa je o tem napisal poročilo, ki ga je naslovil Judovska četrt v Varšavi ne obstaja več.

Lakota zahtevala 100.000 žrtev
Varšavski geto je bil največji v okupirani Poljski. Na okoli treh kvadratnih kilometrih je moralo živeti do 460.000 ljudi, tretjina prebivalcev takratne Varšave. O ustanovitvi geta so nacisti varšavske Jude seznanili na največji judovski praznik, dan sprave ali jom kipur, 12. oktobra 1940.

Geto so ogradili in od novembra 1940 je bil ločen od preostalega dela poljskega glavnega mesta. Lakota, pomanjkanje prostora, nezadovoljive sanitarne razmere so večino prebivalcev pahnili v neznosne življenjske pogoje. Po oceni je v getu samo zaradi lakote umrlo okoli 100.000 ljudi.

"V zaklonišču je bilo neznosno vroče, zato smo se zatekli v kanalizacijo. A ko so Nemci spoznali, da ljudje prek kanalizacije bežijo na drugo stran, je na vsakem izhodnem jašku stal nemški vojak, ki je streljal na vsakega, ki se je pojavil. V kanalizaciji so plavali trupla in podgane. Bilo je grozljivo," je za dpa obudila spomine na vstajo v varšavskem getu Krystyna Budnicka, ki je bila takrat stara 11 let.

Ob zadušitvi vstaje je v znak protesta "proti pasivnosti, s katero je svet gledal in prenašal iztrebljanje judovskega naroda", 12. maja 1943 v Londonu samomor storil poljski politik judovskega rodu Szmul Zygielbojm, član poljske vlade v izgnanstvu.

"Ne morem več živeti, če bodo uničeni še zadnji predstavniki poljskih Judov," je zapisal v poslovilnem pismu.

Poljski parlament se je v sredo s številnimi dogodki spomnil 70. obletnice vstaje, uradna spominska slovesnost pa bo v petek. Udeležili se je bodo med drugim poljski predsednik Bronislaw Komorowski, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schultz, izraelski minister za izobraževanje Šaj Piron in preživeli holokavsta.

Pričakujejo tudi zadnjega preživelega vstajnika, 89-letnega Symcho "Kazika" Rotema, ki mu je skupaj s peščico soborcev uspel pobeg skozi kanalizacijo, danes pa živi v Jeruzalemu.