Ker Evropska komisija pričakuje, da bodo nove članice v povezavo vstopale brez nerešenih dvostranskih vprašanj, bi bil ta spor lahko nova ovira na poti Črne gore v Unijo.

Jadrnica, zgrajena leta 1933 v Hamburgu, je prava lepotica. Do zdaj je preplula več kot 400.000 navtičnih milj, obiskala skoraj vsa pristanišča v Evropi, zamenjala je osem držav, med drugo svetovno vojno je v Italiji skoraj propadla.

"Za črnogorsko vojsko je to z zgodovinskega, kulturnega in tehničnega vidika najpomembnejše plovilo. Odkar so šolsko ladjo leta 1933 izdelali, so se na njej generacije usposabljale za plovbo in navigacijo," je dejal kapitan ladje Zoran Ivanovski.

Split ali Kotor?
A v Zagrebu trdijo, da je bila jadrnica ves čas zasidrana v Splitu, leta 1990 pa je v črnogorski Kotor odplula zaradi popravila. Spor se je zaostril, ko so Črnogorci proslavljali 85. rojstni dan ladje in skušali tja privabiti tudi hrvaške pevce. V Zagrebu jo zahtevajo nazaj, sicer bi bila tudi to lahko ovira na črnogorski poti v Unijo. Črnogorcem ponujajo možnost, da bi se njihovi častniki lahko na jadrnici še naprej usposabljali in izobraževali - a šele, ko bo spet v Splitu.

Ivanovski je dodal: "Ne zanimajo me hrvaške zahteve. Moje delo je poveljevati ladji. Imam svojo posadko in ladja je last Črne gore, zato v zvezi s tem ne dajem izjav."

V Črni gori pravijo, da se je jadrnica že na prvi poti iz Hamburga zasidrala tam, da je bila tam pogosto v času Jugoslavije, da so v obnovo leta 2013 vložili veliko sredstev, podobno kot Slovenci, ko gre za zbirko Titovih avtomobilov, pa se sklicujejo na sporazum o nasledstvu in teritorialno načelo, po katerem premično državno premoženje nekdanje Jugoslavije preide na državo naslednico, v kateri je bilo ob razpadu.