Prebežnike, ki so Libijo zapustili na splavu, je ladja 10. novembra rešila okoli 115 milj vzhodno od Tripolija. Kot poroča Guardian, se je 14 ljudi odločilo zapustiti ladjo, nato pa so bili prepeljani v Libijo, preostalih 81 pa ladje ne želi zapustiti.

"Raje umrem na tej ladji," je Zdravnikom brez meja (MSF) dejal eden izmed prebežnikov, ki so mu ponudili, da bi ga prepeljali v libijsko zdravstveno ustanovo.

Kot so sporočili v humanitarni organizaciji MSF, so prebežnike na ladji, vključno z mladoletniki, več kot leto dni zapirali in mučili trgovci z belim blagom.

"Sramota je, da se ljudem, ki iščejo varnost, še enkrat nudi le podaljšano arbitrarno pridržanje v državi, ki jo tako obupano poskušajo zapustiti," je dejala vodja misije MSF-ja v Libiji Julien Raickman.

"Zakaj pričakujete, da bom ostal v Libiji?"
Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki deluje v okviru ZN-a, je sporočila, da je 81 prebežnikom dostavila hrano in vodo. Številni prebežniki so iz Sudana. 17-letni Sudanec na krovu ladje je dejal MSF-ju, da sta tako njegov brat kot prijatelj umrla v rokah tihotapcev blizu Tripolija. "Zakaj od mene pričakujete, da zapustim ladjo in ostanem v Libiji? Strinjamo se, da odidemo kamor koli, razen v Libijo," je dejal MSF-jevim prostovoljcem.

Libijska obalna straža je zdravniškemu osebju MSF-ja dovolila vkrcanje na ladjo, da lahko nudi oskrbo prebežnikom, ki jo potrebujejo. Zdravniki so v treh dneh opravili 60 pregledov.

Obalna straža Libije s podporo Italije več kot leto dni patruljira ob Libiji in ustavlja čolne, ki so na poti iz Libije v Evropo. Sporazum predvideva, da Italija uri, opremlja in financira libijsko obalno stražo.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International ocenjujejo, da so libijske sile v letu 2017 prestregle in nazaj v Libijo poslale okoli 20.000 ljudi.

Sodelovanje Italije in Libije pri zaustavljanju prebežnikov so človekoljubne organizacije ostro kritizirale. Opozarjajo, da je sporazum povzročil hude kršitve človekovih pravic ljudi, ki prečkajo Sredozemsko morje, vključno z mučenjem in suženjstvom.

Pomanjkanje iskanja in reševanja
Michaël Neuman iz MSF-ja opozarja, da vlada pomanjkanje iskanja in reševanja ter koordinacije v osrednjem Sredozemskem morju. "Ljudje so praktično ujeti. Evropska politika nesprejemanja in reševanja ljudi je pripeljala do naraščanja števila smrti na morju, hrani pa tudi škodljiv sistem arbitrarnih pridržanj v Libiji," je dejal.

Odkar je italijanski skrajno desni notranji minister Matteo Salvini poleti oznanil, da za neitalijanske reševalne ladje zapira italijanska pristanišča, so ladje nevladnih organizacij, ki rešujejo prebežnike, skoraj izginile iz osrednjega Sredozemskega morja.

Ljudje, ki želijo zaprositi za azil, kljub temu še naprej skušajo prečkati morje, a brez reševalnih ladij bo število brodolomov verjetno dramatično naraslo.

Število smrtnih žrtev v Sredozemskem morju je v zadnjem letu upadlo, število ljudi, ki se utopijo v primerjavi s številom tistih, ki pridejo v Italijo, pa je v zadnjih mesecih močno naraslo. Možnost, da umreš med potjo čez morje, je zdaj trikrat višja.

Po podatkih IOM-a je letos morje prečkalo 21.000 ljudi, umrlo pa jih je 2.054, še poroča Guardian.