V afriški državi, v kateri živi 41 milijonov ljudi, so bile ugrabitve še pred kratkim redke, sploh v primerjavi z denimo z nafto bogato Nigerijo. V zadnjih letih pa se pojavlja med državljani vse večji strah, saj je vse več primerov ugrabitev otrok, za katere nato ugrabitelji zahtevajo odkupnino v višini nekaj tisoč ameriških dolarjev, kar je za Ugandčane pravo bogastvo. Ljudje imajo zato še manj zaupanja v policijo, za katero njeni nasprotniki že tako trdijo, da je popolnoma podrejena predsedniku Museveniju in deluje po njegovih ukazih, ne pa v dobro ljudi.

Museveni, ki je predsednik države vse od leta 1986, oblasti še nima dovolj. Januarja je podpisal zakon, ki ukinja starostno omejitev za voditelja države, tako da se bo lahko leta 2021 znova potegoval za nov predsedniški mandat. Dejstvo, da mu je uspelo ta zakon spraviti skozi parlamentarno sito, kaže na njegovo veliko moč v državnem aparatu, čeprav Ugandčani vse glasneje opozarjajo na razvejano korupcijo v državi in skoraj neobstoječo socialno politiko.

Policisti od očeta zahtevali denar
Ljudje policijo obtožujejo tudi velike neučinkovitosti v primeru ugrabitev svojih otrok. "Otroka smo dobili nazaj s pomočjo medijev, predvsem televizije, policisti niso pri akciji prav nič pomagali," je dejal eden izmed staršev, ki mu je po ugrabitvi uspelo dobiti nazaj svoji petletni dvojčici. Dodal je, da so policisti, ko jim je prijavil primer ugrabitve, od njega najprej zahtevali denar za gorivo.

Policija za takšne kritike ostaja gluha. "Trudimo se po najboljših močeh, a kriminalci ves čas spreminjajo načine delovanja, zato se nam izmuznejo," so sporočili.

Museveni, nekdanji gverilec, ki se je na položaj predsednika zavihtel s podporo Zahoda, ki ga je videl kot steber stabilnosti zahodne Afrike, je prejšnji mesec odpustil ministra za varnost in vodjo policije. Za to potezo ni navedel nobenega razloga. Opozicija in mediji so do njegovih dejanj vse bolj kritični. "Policija ne brani ljudi, ampak elite," je dejala opozicijska političarka Ingrid Turinawe iz Foruma za demokratične spremembe, ki ga vodi Kizza Besigye. Člane njegovega gibanja so že večkrat napadli, tudi oktobra, ko so policisti streljali na udeležence shoda opozicije. Novembra leta 2016 pa so varnostne sile v napadu na dom enega izmed plemenskih voditeljev, ki prav tako podpira Besigyo, ubile več kot sto ljudi.

Številke je težko najti
Statistika o številu ugrabitev in umorov v Ugandi ima precej lukenj. Vlada je zadnje letno poročilo objavila leta 2013, svojo statistiko pa dela elitna policijska enota Flying Squad, ki je za januar in februar letos zapisala osem ugrabitev. Leta 2017 so v Ugandi ugrabili 24 ljudi, leta 2014 pa le tri. Po policijskih poročilih pa je bilo leta 2015 v državi 4.500 umorov, bolj sveže številke niso na voljo. Leta 2013 je bilo umorov polovico manj.

Livingstone Sewanyana, vodja iniciative za človekove pravice v Kampali, opozarja, da ni naključje, da želi vlada skriti pravo število kriminalnih dejanj, saj s tem Museveniju daje temelje za nov mandat na čelu države.