Na mednarodno konferenco o Libiji prihaja tudi Kalifa Haftar, ki ima oblast na vzhodu države. Foto: Reuters
Na mednarodno konferenco o Libiji prihaja tudi Kalifa Haftar, ki ima oblast na vzhodu države. Foto: Reuters

Zahodni del države je pod nadzorom mednarodno priznane vlade Fajez Al Saradž, vzhodni Cirenajki vlada general Kalifa Haftar, vmes pa je Misrata pod nadzorom različnih milic – pri čemer pa jug države še vedno ogrožajo džihadistične in teroristične organizacije.

Do zadnjega je viselo v zraku, ali se bodo konference o Libiji udeležili poglavitni notranji akterji razklane države, a kot kaže, je Italiji vendarle uspelo: v Palermo prihajata oba glavna akterja, Al Seradž in njegov glavni tekmec Kalifa Haftar, kar bo njuno prvo srečanje po maju, ko sta se srečala v Parizu. Prihajata tudi predsednik Visokega državnega sveta z zahodne strani in njegov kolega iz vzhodnega parlamenta v Tobruku, pa tudi predstavniki manjših, odločilno pomembnih milic, zlasti iz mesta Misrata. Velike države so odsotne: voditeljev Rusije, Nemčije in Velike Britanije, pa poglavitnega italijanskega tekmeca v Libiji, Francije, ni, prav tako ne ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je italijanskemu premierju Conteju med julijskim obiskom v Beli hiši podelil moralni mandat režiserja v libijskem mirovnem procesu. Velike sile bodo v Palermu zastopali nižji predstavniki, zato pa na Sicilijo danes zagotovo prihajajo voditelji saharskih, sahelskih in arabskih držav.

Najprej trajno premirje
Palermska konferenca najverjetneje ne bo prinesla dramatičnih preobratov, zato pa lahko utiri realnejšo časovnico pri stabilizaciji Libije. Italija v ospredje postavlja načrt Združenih narodov, ki ga je posebni predstavnik za Libijo Ghassan Salamé predstavil v Varnostnem svetu. Ta si najprej želi trajnega premirja v Tripolisu. Potem: oblikovanje enotne vojske v državi ter zajezitev divjega boja za surovine v eni potencialno najbogatejših držav Afrike. Salamé poziva k združitvi denarnega sistema, zdaj razcepljenega na vzhod in zahod, kar naj bi pomagalo pri prerazdelitvi nacionalnega bogastva.

Cilj vsega so splošne volitve, ki si jih želi 80 odstotkov Libijcev in ki bi morale trajno sešiti zdaj razklano državo. Toda decembrski datum, ki so ga določili na majskem pariškem srečanju pod pokroviteljstvom francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je že propadel. Salamé zdaj predlaga vselibijsko nacionalno konferenco na začetku leta, ki naj bi državo usmerila v volitve spomladi.