Afriški vojaki, ki so delovali v mirovnih operacijah na celini, so bili v veliki meri odvisni od sredstev ZN-a in zahodnih držav. Foto: EPA
Afriški vojaki, ki so delovali v mirovnih operacijah na celini, so bili v veliki meri odvisni od sredstev ZN-a in zahodnih držav. Foto: EPA

Voditelji Afriške unije (AU), ki so zbrani v etiopski prestolnici Adis Abeba ob 50. obletnici nastanka krovne afriške organizacije, so se odzvali na pozive nekaterih kolegov, ki so zahtevali takojšnjo ustanovitev skupnih obrambnih sil predvsem zaradi številnih konfliktov na celini.

Čeprav načrti za Afriške rezervne enote obstajajo že več kot desetletje, pa do njihovega resničnega oblikovanja ni prišlo zaradi številnih zamud, zaradi česar so bili afriški voditelji tarča kritik mednarodne skupnosti, ki jim je očitala prepočasno odzivanje na konflikte na celini in zanašanje na pomoč ter sredstva predvsem Združenih narodov in zahodnih donatorjev.

Glede na osnutek besedila o oblikovanju afriških enot za hitro posredovanje bodo članice Afriške unije prostovoljno prispevale vojake, opremo in sredstva, če bodo zmožne zagotoviti to pomoč. V besedilu je tudi poudarjeno, da gre za poskus afriškega reševanja za afriške probleme.

Samo v zadnjih dveh letih se je Afriška unija spoprijela z državnima udaroma v Gvineji-Bissau in Maliju, z ofenzivo islamskih upornikov v Maliju in Nigeriji ter konfliktoma na vzhodu Demokratične republike Kongo in Srednjeafriške republike. Poleg tega so še vedno pereči konflikti v sudanski pokrajini Darfur in Somaliji.